B KOT BRAZILIJA
Tudi zaradi kulinarike se uči portugalsko
Alenka Cebron Kulauzović je Ljubljančanka, ki jo je pred desetletjem povsem po naključju poneslo v brazilsko kulinariko.
Odpri galerijo
Že kako desetletje je Ljubljančanka Alenka Cebron Kulauzović povezana z brazilsko kuhinjo, čeravno na vprašanje, ali je to južnoameriško državo že obiskala, poda povsem diplomatski odgovor, začinjen s širokim nasmeškom: »Na to vprašanje raje ne bi odgovorila.«
Ljubezen do dobrot iz te dežele jo je popeljala tako daleč, da je pred petimi leti začela v Slovenijo uvažati brazilsko hrano. Poleg tega je na facebooku ustanovila skupino Doces Slovenija – Slastno iz Brazilije, na kateri Ljubljančanka redno objavlja slastne (in slovenskemu okusu nekoliko prilagojene) recepte iz te države.
Vse se je začelo zaradi moža, pravi sogovornica: »Že kakih deset let moj mož poslovno obiskuje Brazilijo. Ko se vrne, nam domov vsakokrat prinese kakšno malenkost, torej hrano. Okus mi je bil zelo všeč, prav tako se mi je zdelo prikladno, da namesto pšenične moke uporabljajo druge sestavine, torej tapioko. Hitro sem ugotovila, da je ta hrana ravno prav drugačna in tudi zelo dobra. Potem pa je bilo treba narediti le še nekaj korakov, ki so me pripeljali do odločitve, da začnem uvažati brazilsko prehrano.«
Prav te so sčasoma postale jedro Alenkinega kulinaričnega ustvarjanja, zato danes objavljamo kar dva sladka recepta. Zdaj pa še nekaj besed o tapiokini moki. Takole jo opiše sogovornica: »Tapioka je gomoljasta rastlina, ki raste v Južni Ameriki in tudi v Aziji ter Afriki. Njena domovina je Južna Amerika, kjer jo poznajo in uporabljajo že več kot petsto let. Vsebuje veliko škroba. Moka, ki jo pridelajo iz tapiokinega gomolja, se mi zdi odlična, saj rahlo spominja na oreščke, ta okus pa se lepo vtisne v jedi.«
Navdih Alenka Cebron Kulauzović najde na spletnih straneh ali pri kuharsko podkovanih prijateljih. Da bi razumela vse podrobnosti, ki jih brazilski spletni kuharji delijo s svetom, se je Ljubljančanka že začela učiti portugalsko. Kot rečeno pa so vsi ti recepti samo izhodišče, kajti sogovornica naravnost uživa, ko ji uspe navodila za pripravo jedi prikrojiti svojemu okusu. Še najraje eksperimentira s sladkimi recepti, saj »imajo Brazilci zelo radi izjemno sladke slaščice. Takšne, ki imajo za slovenski okus že kar malo preveč sladkorja.«
Nato je tu še ena sestavina – bela koruza: »Tudi ta je v Braziliji precej razširjena, zrna bele koruze pa uporabljajo za široko paleto jedi, tudi za pripravo sladic.«
Kaj pa začimbe? »Te so kar nekako podobne kot pri nas, lahko pa omenimo salse. Te rahlo pekoče omake jedem dodajo značilen okus.«
No, Alenka Cebron Kulauzović na našo srečo ni nič kaj skrivnostna in je za bralce Nedeljskih novic z veseljem zapisala tri recepte. Prvi vas bo popeljal do že omenjene čokoladne torte. Če boste sledili navodilom za izdelavo pralinejev, boste ustvarili prav takšne, s kakršnimi Alenka Cebron Kulauzović šarmira svoje prijatelje in znance. Lahko vam zaupamo še to, da so pralineje spod Alenkinih rok njeni brazilski prijatelji pohvalili z besedami: »Ti so še boljši kot tisti, ki jih pripravijo v Braziliji!« Tudi tretji recept je brez glutenskih sledi, popeljal pa vas bo do pravcatih sirovih kruhkov, nad katerimi so navdušeni Alenkini slovenski (in tudi brazilski) prijatelji!
Ljubezen do dobrot iz te dežele jo je popeljala tako daleč, da je pred petimi leti začela v Slovenijo uvažati brazilsko hrano. Poleg tega je na facebooku ustanovila skupino Doces Slovenija – Slastno iz Brazilije, na kateri Ljubljančanka redno objavlja slastne (in slovenskemu okusu nekoliko prilagojene) recepte iz te države.
Vse se je začelo zaradi moža, pravi sogovornica: »Že kakih deset let moj mož poslovno obiskuje Brazilijo. Ko se vrne, nam domov vsakokrat prinese kakšno malenkost, torej hrano. Okus mi je bil zelo všeč, prav tako se mi je zdelo prikladno, da namesto pšenične moke uporabljajo druge sestavine, torej tapioko. Hitro sem ugotovila, da je ta hrana ravno prav drugačna in tudi zelo dobra. Potem pa je bilo treba narediti le še nekaj korakov, ki so me pripeljali do odločitve, da začnem uvažati brazilsko prehrano.«
Ko pšenico nadomesti tapioka
Alenka Cebron Kulauzović že uvodoma izlušči eno od največjih razlik med slovensko in brazilsko kulinariko: »Pri nas je v široki uporabi pšenična moka, tam pa imajo različne oblike tapiokine, ki je brez glutena. To lahko uporabljamo za skoraj vse – za pečenje in tudi za kuhanje. Iz prave oblike tapiokine moke, če jo seveda znaš uporabiti, lahko nastanejo čudovite sladice.«Prav te so sčasoma postale jedro Alenkinega kulinaričnega ustvarjanja, zato danes objavljamo kar dva sladka recepta. Zdaj pa še nekaj besed o tapiokini moki. Takole jo opiše sogovornica: »Tapioka je gomoljasta rastlina, ki raste v Južni Ameriki in tudi v Aziji ter Afriki. Njena domovina je Južna Amerika, kjer jo poznajo in uporabljajo že več kot petsto let. Vsebuje veliko škroba. Moka, ki jo pridelajo iz tapiokinega gomolja, se mi zdi odlična, saj rahlo spominja na oreščke, ta okus pa se lepo vtisne v jedi.«
Čokoladni brazilski pralineji (rečejo jim brigadeiro)Za 20 do 30 pralinejev: 395 g kondenziranega mleka, 1 žlica masla, 2 žlici kakava v prahu, čokoladne mrvice
V kozici zmešamo prve tri sestavine in na srednjem ognju nepretrgoma mešamo. Mešamo vsaj 10 minut, da se zmes začne gostiti. To preverimo tako, da z žlico povlečemo po dnu, čez sredino kozice. Če mešanica ostane ločena nekaj časa, preden se ločeni polovici spet združita, je masa dovolj gosta.
Maso odstranimo z ognja in jo prelijemo na manjši pladenj ali krožnik z ravnim dnom, postavimo v hladilnik in pustimo, da se ohladi.
Roke si namastimo z maslom, vzamemo manjšo količino zmesi in oblikujemo kroglico. Povaljamo jih v mrvicah in položimo v papirnate modelčke.
Na hladnem naj počivajo 15 minut, nato so pripravljene, da jih postrežemo.
V kozici zmešamo prve tri sestavine in na srednjem ognju nepretrgoma mešamo. Mešamo vsaj 10 minut, da se zmes začne gostiti. To preverimo tako, da z žlico povlečemo po dnu, čez sredino kozice. Če mešanica ostane ločena nekaj časa, preden se ločeni polovici spet združita, je masa dovolj gosta.
Maso odstranimo z ognja in jo prelijemo na manjši pladenj ali krožnik z ravnim dnom, postavimo v hladilnik in pustimo, da se ohladi.
Roke si namastimo z maslom, vzamemo manjšo količino zmesi in oblikujemo kroglico. Povaljamo jih v mrvicah in položimo v papirnate modelčke.
Na hladnem naj počivajo 15 minut, nato so pripravljene, da jih postrežemo.
Navdih: spletni recepti
Kot rečeno, tapiokina moka ni le ena, ampak jih je več vrst: »Nekatere so lahko zelo grobe, po strukturi podobne našemu zdrobu, poleg tega je tapiokina moka lahko navadna ali pečena. Navadno oziroma surovo popečejo in tako dobijo pečeno tapiokino moko, kar lahko storimo tudi sami. Prav tako obstajajo različne vrste tapiokinega škroba, tu sta sladki in kisli škrob, ki ju uporabljamo za pripravo značilnih brazilskih sirovih kruhkov in zgoščevanje jedi. Poznamo še druge tipe tapiokinih izdelkov, kot so kroglice in granule, ki jih uporabljajo za pripravo različnih sladic in drugih slanih jedi. Ko v roke dobiš pravo tapiokino moko in jo znaš pravilno uporabiti, je možnosti za kulinarično ustvarjanje ogromno. Pred dvema dnevoma sem ravno naredila čokoladno torto, in bila je naravnost fantastična!«Enostavna čokoladna torta
(ta je brez moke)Biskvit (10 do 12 kosov): 3 jajca, ščep soli, žlička vaniljevega ekstrakta, četrt skodelice sladkorja, tretjina skodelice moke kasava (in še polovica žlice za pomokanje pekača), žlica in pol kakava, žlička pecilnega praška,
Nadev: 250 g maskarponeja, 3 žlice kakava, 3 žlice javorjevega sirupa, 2 žlici nutelle
Pripravimo se: prižgemo pečico na 180 stopinj Celzija. Namastimo in pomokamo pekač s premerom 20 centimetrov.
Na visokih obratih zmiksamo jajca, sladkor in sol. Vztrajamo približno 8 minut oziroma da se masa potroji in postane zelo rahla. Nato dodamo vaniljo in še vedno mešamo na visokih obratih.
Združimo suhe sestavine, jih trikrat presejemo in zatem nežno vmešamo v jajca, da ohranimo rahlost.
Maso prelijemo v namaščen pekač in pečemo približno 10 minut. Če je pečeno, vzamemo iz pečice, sicer podaljšamo čas pečenja za nekaj minut, da biskvit po vrhu postane rjav in se loči od oboda pekača.
Ko se biskvit ohlaja, pripravimo kremo, in sicer zmešamo maskarpone, kakav, javorjev sirup in nutello.
Medtem se je biskvit verjetno že ohladil, zato ga po dolgem prerežemo na pol. Z dvema tretjinama kreme namažemo spodnjo plast biskvita, zatem pokrijemo z drugo plastjo. S preostalo kremo premažemo torto.
Po želji jo lahko okrasimo z oreščki, lahko tudi s sadjem.
Nadev: 250 g maskarponeja, 3 žlice kakava, 3 žlice javorjevega sirupa, 2 žlici nutelle
Pripravimo se: prižgemo pečico na 180 stopinj Celzija. Namastimo in pomokamo pekač s premerom 20 centimetrov.
Na visokih obratih zmiksamo jajca, sladkor in sol. Vztrajamo približno 8 minut oziroma da se masa potroji in postane zelo rahla. Nato dodamo vaniljo in še vedno mešamo na visokih obratih.
Združimo suhe sestavine, jih trikrat presejemo in zatem nežno vmešamo v jajca, da ohranimo rahlost.
Maso prelijemo v namaščen pekač in pečemo približno 10 minut. Če je pečeno, vzamemo iz pečice, sicer podaljšamo čas pečenja za nekaj minut, da biskvit po vrhu postane rjav in se loči od oboda pekača.
Ko se biskvit ohlaja, pripravimo kremo, in sicer zmešamo maskarpone, kakav, javorjev sirup in nutello.
Medtem se je biskvit verjetno že ohladil, zato ga po dolgem prerežemo na pol. Z dvema tretjinama kreme namažemo spodnjo plast biskvita, zatem pokrijemo z drugo plastjo. S preostalo kremo premažemo torto.
Po želji jo lahko okrasimo z oreščki, lahko tudi s sadjem.
Navdih Alenka Cebron Kulauzović najde na spletnih straneh ali pri kuharsko podkovanih prijateljih. Da bi razumela vse podrobnosti, ki jih brazilski spletni kuharji delijo s svetom, se je Ljubljančanka že začela učiti portugalsko. Kot rečeno pa so vsi ti recepti samo izhodišče, kajti sogovornica naravnost uživa, ko ji uspe navodila za pripravo jedi prikrojiti svojemu okusu. Še najraje eksperimentira s sladkimi recepti, saj »imajo Brazilci zelo radi izjemno sladke slaščice. Takšne, ki imajo za slovenski okus že kar malo preveč sladkorja.«
Črni fižol, palmini srčki …
Poleg tapioke, nadaljuje sogovornica, je še ena značilnost brazilske kulinarike črni fižol, zatem so tu še palmini srčki: »Če bi jih primerjali s sestavino, ki jo poznamo v Sloveniji, bi lahko rekla, da so podobni artičokam – ne samo po obliki, ampak tudi po okusu. To sestavino lahko vključimo v različne jedi, saj lahko z njo dopolnimo juhe, uporabimo jih za prigrizke ali iz njih naredimo okusne pite.«Sirovi kruhki
(poskusite še po brazilsko: pão de queijo)Za približno 25 kruhkov: 250 g sladke tapiokine moke, 150 g kisle tapiokine moke, 260 g sira (tu smo uporabili 150 g ribanega sira za pico in 90 g naribanega čedarja), 220 ml mleka, 44 ml olja, 2 srednje veliki jajci, med 10 in 15 g soli, 12 g masla
Pečico prižgemo na 200 stopinj Celzija.
V posodo previdno natehtamo tapiokino moko. Zakaj previdno? Zato ker se tapiokina moka zelo praši. Dodamo sol in dobro premešamo.
V kozici segrejemo mleko in maslo. Segrevamo le do vrenja in pazimo, da mleko ne zavre.
Segreto mleko počasi vlijemo v moko in mešamo. Z leseno žlico tako dolgo mešamo, da se malo ohladi, in nato naprej gnetemo z roko.
Dodamo prvo jajce in zgnetemo. Nato še drugo in gnetemo tako dolgo (približno 5 minut), da masa postane homogena.
Dodamo nariban sir in ga dobro vgnetemo. Če je masa tekoča ali premehka, da bi oblikovali kroglico, dodamo še malo sladke tapiokine moke.
Oblikujemo približno 30-gramske kroglice in jih polagamo na nameščen pekač (ali ga obložimo s peki papirjem). Kroglice naj bodo nekaj centimetrov narazen, da se med peko ne sprimejo.
Pečemo približno 20 minut oziroma do zlato rjave barve.
Pečico prižgemo na 200 stopinj Celzija.
V posodo previdno natehtamo tapiokino moko. Zakaj previdno? Zato ker se tapiokina moka zelo praši. Dodamo sol in dobro premešamo.
V kozici segrejemo mleko in maslo. Segrevamo le do vrenja in pazimo, da mleko ne zavre.
Segreto mleko počasi vlijemo v moko in mešamo. Z leseno žlico tako dolgo mešamo, da se malo ohladi, in nato naprej gnetemo z roko.
Dodamo prvo jajce in zgnetemo. Nato še drugo in gnetemo tako dolgo (približno 5 minut), da masa postane homogena.
Dodamo nariban sir in ga dobro vgnetemo. Če je masa tekoča ali premehka, da bi oblikovali kroglico, dodamo še malo sladke tapiokine moke.
Oblikujemo približno 30-gramske kroglice in jih polagamo na nameščen pekač (ali ga obložimo s peki papirjem). Kroglice naj bodo nekaj centimetrov narazen, da se med peko ne sprimejo.
Pečemo približno 20 minut oziroma do zlato rjave barve.
Nato je tu še ena sestavina – bela koruza: »Tudi ta je v Braziliji precej razširjena, zrna bele koruze pa uporabljajo za široko paleto jedi, tudi za pripravo sladic.«
Kaj pa začimbe? »Te so kar nekako podobne kot pri nas, lahko pa omenimo salse. Te rahlo pekoče omake jedem dodajo značilen okus.«
Skrivna formula
In pijače? »Po vsem svetu je znan koktajl capirinha, to je pijača iz brazilskega ruma, trsnega sladkorja, limete in ledu. Tipična brazilska brezalkoholna pijača, ki je tam celo bolj razširjena kot ena najbolj priljubljenih svetovnih mehurčkastih pijač, pa je guaraná antarctica.« Kot pove pogled na spletno stran proizvajalca brazilske sodavice, je formula za to priljubljeno pijačo že skoraj stoletje skrbno varovana skrivnost. Sodavica guaraná je v desetletjih dobila kar precej okusov, saj so jo zavili na dietno stran, jo oplemenitili z okusom šampanjca, jagode, kivija, ananasa in ji dodali še nekaj drugih okusov. Še ena zanimivost: brazilska sodavica je šele pred tremi leti tudi uradno stopila na ameriški trg.No, Alenka Cebron Kulauzović na našo srečo ni nič kaj skrivnostna in je za bralce Nedeljskih novic z veseljem zapisala tri recepte. Prvi vas bo popeljal do že omenjene čokoladne torte. Če boste sledili navodilom za izdelavo pralinejev, boste ustvarili prav takšne, s kakršnimi Alenka Cebron Kulauzović šarmira svoje prijatelje in znance. Lahko vam zaupamo še to, da so pralineje spod Alenkinih rok njeni brazilski prijatelji pohvalili z besedami: »Ti so še boljši kot tisti, ki jih pripravijo v Braziliji!« Tudi tretji recept je brez glutenskih sledi, popeljal pa vas bo do pravcatih sirovih kruhkov, nad katerimi so navdušeni Alenkini slovenski (in tudi brazilski) prijatelji!