KONTRACEPCIJA
Učinkovita in varna kontracepcija
Idealna kontracepcija je enostavna in sprejemljiva za oba partnerja.
Odpri galerijo
Prve korake o ozaveščanju o varni spolnosti je treba narediti doma, pomembno vlogo pri izobraževanju mladih o tej pomembni tematiki pa imajo seveda zdravniki, učitelji, družba. »O spolnosti moramo otroke in mladino podučiti, ko je za to čas, ko jih začne omenjena tematika zanimati.
Predvsem pa moramo odrasli to storiti na pravi način in z veliko občutka,« svetuje prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva. »V Sloveniji ozaveščanje mladih glede kontracepcije vendarle dosega želene učinke, kažejo rezultati. Število nosečnosti in splavov med dekleti od 15. do 19. leta namreč upada, prepolovilo se je število dovoljenih splavov.
Mladi se ob začetku spolnih odnosov običajno še ne zavedajo vseh nevarnosti okužb s spolno prenosljivimi boleznimi, zato jih o tem čim prej podučimo.« Dekleta običajno prvič obiščejo ginekologa, ko se želijo z njim pogovoriti o kontracepciji: »Prvi pregled se začne z razgovorom. Ginekolog dekle povpraša o njenem zdravju, morebitnih ginekoloških težavah in zdravju njene družine. Zanima ga, ali jemlje kakšna zdravila, ali se je kdaj zdravila zaradi katere bolezni … Povpraša o boleznih v njeni družini, predvsem ga zanimajo kronična in rakava obolenja, bolezni, pri katerih nastanejo strdki v krvnem ožilju, in prisotnost katerih posebnih bolezni.«
Vsaka posameznica mora ugotoviti, kakšna zaščita ji najbolje ustreza.
»Kontracepcijske tablete so običajno prvi izbor predvsem za ženske, ki še niso rodile. Peroralna kontracepcija je v svetu znana od konca petdesetih let prejšnjega stoletja, v Sloveniji je na voljo od leta 1964,« pojasnjuje sogovornica. Po svetu jo uporablja približno 70 milijonov žensk, saj je zelo učinkovita, varna in z zelo redkimi neželenimi učinki, ki so dolga leta motili številne ženske – na primer blago povečanje telesne teže. Hormonska kontracepcija prepreči oploditev tako, da zavira ovulacijo in povzroči zgostitev sluzi v materničnem vratu, zaradi česar semenčice ne morejo prodreti v maternico.
Poleg preprečevanja zanositve ima hormonska kontracepcija tudi vrsto ugodnih učinkov na organizem, raziskave so namreč pokazale, da pri redni uporabi znižuje število motenj menstrualnega ciklusa, manj je zunajmaterničnih nosečnosti, cist jajčnikov, mozoljavosti, vnetij v mali medenici, manj je tumorjev dojke, raka jajčnikov in maternične sluznice, zavirajo nastanek osteoporoze in varujejo plodnost. Hormonska kontracepcija je primerna za vse ženske do 50. leta, torej tako rekoč do konca reproduktivnega obdobja, seveda če je ženska zdrava.
Od kondoma, femidoma in diafragme se je v svetu in pri nas najbolj uveljavil prvi, predvsem zaradi ozaveščanja javnosti od sredine osemdesetih let, ko smo začeli obširno govoriti o virusu HIV in možnostih prenosa s spolnimi odnosi.
»Kondom velja za idealno kombinacijo v dvojni ali trojni zaščiti, saj varuje pred neželeno nosečnostjo, pred okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi in neplodnostjo,« pove prof. dr. Smrkoljeva.
Ko govorimo o ustrezni zaščiti, imamo v mislih običajno mlajšo populacijo žensk in moških, ki naj bi bili spolno aktivnejši, pri tem pa pozabljamo na ženske v zrelih letih, v obdobju okoli menopavze, ki se začne okoli 50. leta.
Kondom varuje pred neželeno nosečnostjo in okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi.
Ženska takrat praviloma ne potrebuje več zaščite pred neželeno nosečnostjo, saj je možnost zanositve majhna. Tudi za tiste, ki so rodile, velja, da je med dojenjem verjetnost zanositve nekoliko manjša, vsaj dokler ni menstruacije. »Ko se kateri koli od teh dejavnikov spremeni, denimo ko otrok preskoči en nočni obrok, je tudi večja možnost, da bosta nastopili ovulacija in zanositev,« pojasnjuje ginekologinja.
»Takoj ko ima par spet spolne odnose, lahko uporabljata kondom. Če se ženska odloči za maternični vložek, ga vložimo ob prvi normalni menstruaciji, ne glede na dojenje, lahko pa že šest tednov po porodu, čeprav še nima menstruacije. Tiste, ki so imele carski rez, na vlaganje počakajo šest mesecev. Ženske, ki izberejo hormonsko kontracepcijo, to začnejo uporabljati prvi dan menstruacije, ko dojenje ni več otrokova edina hrana. Otroku ne škoduje majhna količina hormonov, ki jih dobi z materinim mlekom, le količina in kakovost mleka se nekoliko zmanjšata.
70 milijonov žensk jemlje tabletke.
Pari po porodu torej uporabljajo kondom, ko ženska dobi menstruacijo, pa se odločijo: če dojenček že jé z žličko, lahko ženska vzame tablete in doji še naprej, če pa je menstruacija nastopila zgodaj, tri ali štiri mesece po porodu, naj z jemanjem hormonske kontracepcije raje počaka. Ginekolog je tisti, ki presodi, katera oblika kontracepcije je zanjo najprimernejša.«