Migrena je pogosto genetska, vzrok za njen nastanek pa ni znan. Kako ukrepati?
Obstoj glavobolov v davnih časih potrjujejo zapisi, risbe, slike, kipci in druga pričevanja, od takšnih, kako so se nekoč z amuleti, mažami, zvarki in drugimi postopki spopadali z uroki in zlimi duhovi, do tega, da so nemara ranocelniki včasih komu zvrtali luknje v lobanjo, razbolelo zaradi neznosnega glavobola, kot so med drugim pokazale arheološke najdbe. Različni, bolj preprosti in manj škodljivi poskusi lajšanja glavobolov so se marsikje ohranjali še dolgo v ljudskem zdravilstvu.
Revolucija lajšanja glavobolov
Pomemben mejnik pri iskanju možnosti za lajšanje glavobolov je leta 1897 postavil nemški zdravnik Felix Hoffman z acetilsalicilno kislino – aspirinom, protibolečinskim zdravilom, ki je leta 1969 z astronavtom Neilom Armstrongom poletelo celo na Luno. Glede na neizmerno razširjenost glavobola in migrene po vsem svetu tako ni nenavadno, da je v minulih 126 letih to protibolečinsko zdravilo doseglo najrazličnejše rekorde. Med drugim naj bi v vesolje izstreljena »veriga« tabletk aspirina ne le dosegla omenjeno nebesno telo, ampak to razdaljo celo presegla.
Za acetilsalicilno kislino, ki jo vsebuje aspirin, je bila leta 1982 podeljena Nobelova nagrada.
Oh, ne že spet …
Najpogosteje se omenja, da vsaj enkrat v življenju skoraj vsak človek doživi tako neprijetno izkušnjo, kot je blažji ali hujši tenzijski glavobol. Že izraz pove, da se ta vrsta glavobola občuti kot neprijetno stiskanje in tiščanje, ponavadi kar po vsej glavi, lahko pa tudi še v zatilju, vratu in ramenih. Zmerna, še zlasti pa močnejša bolečina se lahko prepleta s tesnobo, depresijo in siceršnjim neprijetnim počutjem.
Glavobol v tako imenovanih kratkih rafalih s hudo bolečino se pogosteje pojavi pri moških. Ob povišanem krvnem tlaku se bolečine čutijo večinoma v zatilju, v povezavi z različnimi okužbami, kot je na primer pri meningitisu, pa to spremlja še povišana temperatura, lahko otrdel tilnik in druge težave. Pri možganskem tumorju se glavobol stopnjuje in z nespečnostjo moti nočni počitek. In kot pojasnjujejo zdravniki, je glavobol lahko povezan tudi z obolenjem ušes, grla, nosu, zob ali različnih drugih bolezni. Za kroničnim glavobolom trpijo približno štirje odstotki ljudi. Bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja in je tudi velik socialni in ekonomski problem.
Trdovratna migrena
Huda težava, ki jo je skrajno težko prenašati, je migrena. Ob tem strokovnjaki menijo, da kljub tolikšni razširjenosti te bolezni mnogi bolniki sploh niso odkriti in deležni ustrezne obravnave. Znani so podatki, ali bolje ocene, da za bolj ali manj trdovratnimi oblikami migrene trpi približno 12 do 15 odstotkov ljudi. Med njimi so v 66 odstotkih ženske. Bolezen je najpogostejša med 25. in 55. letom starosti. Tretjina ljudi z migreno ima vsaj štiri tovrstne glavobole na mesec. Bolezen je pogosto genetska, se pravi, da se lahko prenaša iz generacije v generacijo.
Najpogostejša je »navadna« migrena, pri kateri ima človek zmerno do hudo obliko utripajočega glavobola, ki je večinoma enostranski, lahko pa se mu pridružita še slabost in bruhanje. Strokovnjaki opredeljujejo migreno kot ponavljajoče se tipične migrenske napade in vmesna obdobja brez napadov. Najpogostejša podtipa sta migrena brez avre in migrena z avro. Pri slednji lahko glavobol spremljajo še motnje vida v obliki bliskanja, izpadi dela vidnega polja, dvojni vid, motnje govora, mravljinčenje ali nemoč v mišicah in nekateri drugi znaki.
Krivec (še) neznan …
Vzroki za nastanek migrene niso povsem jasni. Tako so pri večini ljudi, ki trpijo zaradi nje, migrenski napadi nepredvidljivi. Lahko pa tisti, ki jim v glavi pogosto »odzvanjata« močnejši glavobol oziroma migrena, čez čas ugotovijo, kaj jim ga verjetno najpogosteje povzroča, in se poskušajo temu izogibati. Seznam sprožilcev je dolg, lahko gre za stres, napornejše potovanje, premalo ali preveč spanja, telesno naprezanje, uživanje določenih živil ali pijač, kot so na primer čokolada, oreščki, suhomesni izdelki, kava ali kakšno drugo živilo oziroma pijača. Med zunanjimi dražljaji so lahko vremenske spremembe, hrup ali včasih močne vonjave. Med ljudmi, ki jih pestijo značilne bolečine, pa se omenja tudi občutek tako imenovane megle v možganih. Ta pojav se povezuje s pomanjkanjem magnezija, ki ga organizem potrebuje v številnih procesih, tudi v možganih za tvorbo novih sinaps in aktiviranje živčnih kanalov. Predvsem pri ženskah lahko migreno sprožijo različne hormonske spremembe. Številne tako doživljajo pogostejše ali hujše migrenske napade med menstruacijo, med nosečnostjo se stanje pogosto izboljša, a se po porodu spet poslabša.
Mogoči sprožilci glavobola
Glavobol oziroma migreno lahko pri nekaterih ljudeh sproži na primer uživanje kave ali alkoholnih pijač, premalo ali preveč spanja, nekatere vrste hrane, vremenske spremembe, nadmorska višina, psihične obremenitve in drugo …
Eden pomembnih sprožilcev je lahko tudi stres. Temu se danes ob hitrem življenjskem ritmu in mnogih zahtevah domačega in delovnega okolja ni mogoče povsem izogniti, se pa lahko naučimo tehnik in veščin, kako se s težavami ustrezno spoprijeti ter preprečiti škodljive telesne in duševne posledice.
Neljuba in še zelo draga …
Ena zadnjih obsežnih raziskav (My migraine voice) je pokazala, da migrena močno zmanjša delovno produktivnost, saj več kot polovica vprašanih zaradi nje izostane z dela skoraj teden dni na mesec. Tako so denimo v Veliki Britaniji poročali o 25 milijonih izgubljenih delovnih oziroma šolskih dni na leto; glavoboli in tudi migrena lahko prizadenejo že šolarje oziroma mlade …
Svetovna zdravstvena organizacija uvršča migreno na šesto mesto med najbolj onesposabljajočimi boleznimi. Kar 90 odstotkov ljudi, ki trpijo za njo namreč navaja, da z migreno niso sposobni normalno ali sploh ne delati in opravljati vsakodnevnih opravil.
Zato je pomembno, da ljudje zaradi te težave ne ostanejo socialno izolirani. Pomembno je, da poskušajo čim prej poiskati strokovno pomoč, poleg tega si lahko tudi sami vsaj malo olajšajo življenje; pri vseh primarnih glavobolih so koristne različne sprostitvene vaje in tehnike, kot so redna telesna vadba, masaže, joga in podobno. Pri tenzijskem glavobolu, ki ga spremljata še napetost in bolečina v vratnih mišicah, je pametno težave ublažiti ali poskusiti odpraviti s fizioterapijo, akupunkturo, akupresuro ali drugimi metodami. Te so učinkovite za zdravljenje zgodnjih oblik glavobola pa tudi kroničnih glavobolov, manj za zdravljenje akutnih faz glavobolov, pri katerih se je bolje odločiti za zdravljenje z ustreznimi zdravili po priporočilih zdravnika ali farmacevta.
Brez odlašanja
Ljudje, ki že imajo izkušnje z glavoboli, posebno z migrenami, sicer v glavnem vedo, da morajo ukrepati takoj, ko začutijo prve znake. Pri pravočasnem in pravilnem ravnanju se lahko prepreči razvoj ali vsaj olajša bolečine. Ker migreno pogosto spremlja tudi slabost, zdravniki priporočajo antiemetike, zdravila proti slabosti, ki odpravijo bruhanje in omogočijo učinkovanje zdravila. Posvet pri zdravniku je potreben pri dolgotrajnem glavobolu, ki se stopnjuje oziroma je lahko povezan z drugimi nevrološkimi in kliničnimi simptomi, še posebej pa, ko se prvič nenadoma pojavi zelo hud glavobol, saj je treba odkriti vzrok in morda nujno ukrepati.
Blažje in zmernejše glavobole je po navadi mogoče obvladati z blažjimi analgetiki, paracetamolom in nesteroidnimi antirevmatiki. Zdravniki, ki se ukvarjajo z zasvojenostmi in zastrupitvami, po drugi strani opozarjajo na previdnost pri prepogosti rabi različnih analgetikov oziroma njihovem kombiniranju med seboj ali z drugimi zdravili.
V Londonu so že leta 1970 ustanovili kliniko za zdravljenje glavobola in migrene, podobne klinike imajo tudi drugod.
Kot na vrtiljaku …
Poleg različnih vrst glavobolov in migrene kar precej ljudi občasno ali v ponavljajočih se, vendar nepredvidljivih ciklih presenetijo in prestrašijo vrtoglavice oziroma vertigo. Večinoma jih spremljajo slabost, bruhanje, bledica in motnja ravnotežja. Težave so lahko le hipne, lahko pa trajajo tudi več ur oziroma dni. Vzroki so lahko v sistemu za ravnotežje ali drugih organih, ki sodelujejo pri vzdrževanju ravnotežja. Vse to lahko spremljajo tudi poslabšanje sluha, šumenje v ušesih, motnje vida in delovanja obraznih mišic, govora, spomina, koncentracije … Če težave kmalu ne izzvenijo oziroma se ponavljajo, so priporočljive posebne vaje in tudi zdravljenje z zdravili.
Lajšanje in tudi preprečevanje
Za neprijetne glavobole in še zlasti zelo naporne in pogosto močno izčrpavajoče migrene si raziskovalci v farmacevtski industriji in klinični zdravniki že dolgo prizadevajo, da z zdravili ne bi samo lajšali akutnih napadov, temveč da bi bolezen tudi preprečili. Tako že obstajajo dve skupini zdravil, za akutna obolenja in za preprečevanje napadov migrene, še preden se ti začnejo. Ta zdravila je treba jemati redno vsak dan, tudi ko ni napadov, primerna izbira pa bi bila predvsem za težje primere, ko imajo ljudje štiri ali več migrenskih napadov na mesec.
Napredek pri preventivi migrene predstavljajo tudi monoklonska protitelesa (mPt). Gre za skupine monoklonskih protiteles, ki so usmerjene proti peptidu, povezanemu z genom za kalcitonin, ki ima pomembno vlogo pri patofiziologiji migrene. Zdravila se odmerjajo v mesečnih ali četrtletnih podkožnih injekcijah. Kot pojasnjujejo zdravniki, izkušnje kažejo, da so učinkovita in varna. Prednosti monoklonskih protiteles so tarčna specifičnost, kar zmanjša možnost interakcij z drugimi zdravili, dolg razpolovni čas in način aplikacije – injiciranje pod kožo oziroma v mišico. Glede na veljavne smernice se ta način zdravljenja lahko uporablja za epizodično ali kronično migreno v primerih, v katerih vsaj dva prej uporabljena načina nista bila uspešna oziroma drugi pristopi niso primerni. Obetajo pa se še druge možnosti za to obliko zdravljenja z zdravili v obliki tablet.
Lajšanje glavobola brez zdravil
Pri tenzijskem glavobolu, ki ga spremljata še napetost in bolečina v vratnih mišicah, lahko poskusimo ublažiti bolečine s:
- fizioterapijo
- akupunkturo
- akupresuro ...
*Besedilo je objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Aktivni in zdravi.
