Umetna svetloba moti biološko uro

V našem okolju so videti povsem samoumevni, še predstavljamo si ne življenja brez njih. Toda svetovna stroka opozarja na nevaren vpliv virov umetne svetlobe že več desetletij, saj so za človeka in druga živa bitja ter na splošno za naravo posledice dolgotrajne izpostavljenosti jasno škodljive, tudi v Sloveniji smo leta 2007 sprejeli Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, pojasnjujejo sogovornice z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Majda Pohar, dr. med., spec. higiene, doc. dr. Andreja Kukec in asist. dr. Anja Jutraž iz Centra za zdravstveno ekologijo NIJZ.
 

Modra je najhujša

»Svetloba iz umetnih virov povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja in neposrednega ter posrednega sevanja proti nebu, moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje ter s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo,« opozarjajo sogovornice in pristavljajo, da so učinki izpostavljenosti umetne svetlobe na zdravje odvisni od dolžine izpostavljenosti, valovne dolžine svetlobe, intenzitete vira svetlobe in biološkega časa izpostavljenosti.

Strokovnjaki glede na opravljene raziskave ocenjujejo, da svetloba prek uravnavanja cirkadianega ritma vpliva na cikel budnosti in spanja, hranjenje, telesno temperaturo, krvni tlak, izločanje hormonov, kognitivne funkcije in imunski odziv ter razpoloženje in vedenje, pojasnjujejo na NIJZ: »Upoštevati je treba, da vpliv svetlobe različnih valovnih dolžin na cirkadiani sistem še ni popolnoma raziskan in razjasnjen. Izpostavljenost umetni svetlobi spremeni oziroma iztiri našo notranjo biološko uro in t. i. cirkadiani ritem. Biološka ura namreč uravnava naš 24-urni ritem, ki vpliva na življenjske funkcije. Naše telo je prilagojeno ritmu dan/noč: normalno je, da smo podnevi budni in da ponoči spimo v temi. Najpomembnejši vpliv na našo notranjo biološko uro imata dnevna svetloba in tema. Svetloba je povezana z budnostjo in aktivnostjo, tema s spanjem in regeneracijo.


Svetloba v večernem in nočnem času zmoti naš cirkadiani ritem, saj možganom skozi oči pošilja napačen signal, da je dan.« Na škodljivo izpostavljenost svetlobi v večernem času opozarja tudi ameriški Harvard, in sicer poudarja zmanjšanje izločanja melatonina, hormona, ki vpliva na spanje in cirkadiani ritem, pojasnjujejo na NIJZ: »Pojavijo se težave s spanjem, lahko tudi drugi škodljivi vplivi na zdravje. Nimajo pa vse barve svetlobe (valovne dolžine spektra vidne svetlobe) istega učinka. Vse vrste svetlobe sicer zmanjšajo izločanje melatonina, najmočneje pa ga modra svetloba. Ta je dobrodošla podnevi, ker poveča pozornost, zbranost, učinkovitost, razpoloženje. Ima pa negativne učinke zvečer in ponoči. Rezultati številnih epidemioloških raziskav kažejo na povezanost med nočnim delom in izpostavljenostjo nočni svetlobi ter srčno-žilnimi boleznimi, diabetesom, debelostjo ter različnimi vrstami raka, rakom dojke pri ženskah in prostate pri moških.«


Vsi vemo, da je spanje eden od temeljev zdravja, za kakovosten spanec pa je nujno potrebno tudi temno bivalno okolje, zato je ozaveščanje o škodljivosti virov umetne svetlobe nujno, še sklenejo sogovornice: »V sodelovanju z različnimi strokovnjaki je treba oblikovati in implementirati ustrezne sistemske ukrepe na ravni bivalnih skupnosti (npr. ustrezna cestna razsvetljava, zmanjšanje nepotrebnega osvetljevanja) in na ravni poklicne izpostavljenosti, kjer so pristojni specialisti s področja medicine dela, prometa in športa.«