Uporaben je tako v slanih kot sladkih jedeh

Bulgur je pomembno živilo v deželah Bližnjega vzhoda, torej predvsem v arabski kuhinji, po njem pa vse pogosteje segamo v zahodnih kuhinjah, tudi v Sloveniji. Gre za pšenični izdelek, ki nastane med posebnim postopkom parjenja, sušenja in drobljenja pšeničnih zrn. Cela zrna, običajno uporabijo vrsto durum, najprej delno skuhajo, potem pa posušijo, olupijo in zdrobijo. Priprava je nadvse enostavna, lahko ga kuhamo na majhnem ognju ali samo prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati pol ure. Če ga kuhamo, je nared v petnajstih minutah. Razmerje med bulgurjem in vodo naj bo 1:3 za namakanje oziroma 1:2,5 za kuhanje.

Kuhanega zmešamo s svežo ali dušeno zelenjavo, ki jo uživamo kot toplo jed ali hladno solato, kot prilogo ga dodajamo mesu in različnim omakam. Lahko ga le nekoliko zabelimo z maslom. Ali pa ga pripravimo na sladko, potresemo ga na primer po sadni solati, iz njega naredimo narastek po receptu za riževega in podobno, zmešamo s sadnim jogurtom in še kaj. Uporabimo ga kot zakuho za juhe ali enolončnice ali kot dodatek nadevu za pečeno zelenjavo.



Z njim nadomestimo riž, kuskus, kaše in testenine v vsakdanjih jedeh. Iz arabske kuhinje poznamo nekaj tradicionalnih jedi, večino lahko pripravimo tudi iz sestavin, ki jih najdemo v domači kuhinji. Taka primera sta solata tabuleh s svežo zelenjavo, predvsem paradižnikom in papriko, bogato potresena s peteršiljem, ter kisir, za katerega pa namesto svežega paradižnika uporabimo mezgo oziroma pasto. Precej več spretnosti zahtevajo arabske mesne kroglice iz bulgurja in jagnjetine. Pripravljene so tako, da meso znotraj ostane sočno, po površini pa so hrustljavo zapečene.



Ker gre za delno kuhano živilo, je bulgur hitro pripravljen, hkrati pa je v njem ohranjenih veliko hranilnih snovi iz pšenice. Bogat je z beljakovinami, minerali in vitamini, predvsem skupine B, med minerali pa omenimo kalij, železo, cink in mangan. Poleg tega vsebuje veliko vlaknin, zato ugodno vpliva na prebavo.