Uporabni nasveti, kako možgane ohraniti v formi
Z leti se možgani spreminjajo, nekateri dejavniki lahko staranje še pospešijo, a dobra novica je, da lahko te težave ublažimo z dejavnostmi, ki spodbujajo možgane. Podobno kot pri mišicah: če jih ne uporabljaš, jih izgubiš. Če možgane treniramo, jih lahko do neke mere pomagamo zaščititi pred propadom, pravijo strokovnjaki in še, da so med prednostmi stimulacije izboljšana miselna ostrina, večja zaščita pred propadom in splošni občutek dobrega počutja. To pa je močan motiv, da zdravje vzamemo v svoje roke in zanj intenzivno skrbimo.
Odložimo telefon, raje v roke vzemimo knjigo.
Telesna vadba krepi telo, koristi tudi možganom. Izberimo dejavnost, ki nam je všeč in jo strokovnjaki priporočajo kot zdravo za srce in srčno-žilni sistem: to so hitri sprehodi, joga, pilates, dvigovanje uteži ali plavanje. In vztrajajmo: pogosto izgubimo motivacijo, če ne vidimo rezultatov, denimo manj kilogramov, a če se opomnimo, da vsakič, ko telovadimo, dajemo možganom spodbudo in jih morda tako tudi varujemo pred upadanjem kognitivnih sposobnosti, bomo morda našli nekoliko več motivacije in se pri gibanju počutili dobro.
Obenem lahko poslušamo glasbo: ta izboljša razpoloženje, povezana je tudi z zdravjem možganov. Dokazano je, da ima poslušanje različnih glasbenih zvrsti večplastne učinke na čustvene in kognitivne funkcije možganov. Med drugim lahko vpliva na učenje in spomin ter izboljšuje pozornost. Čez dan in pri vadbi poslušajmo glasbo, ki nas bo dvignila in napolnila z energijo. Za sproščanje naj bo umirjena, za ustvarjalno delo poiščemo navdihujoče skladbe.
Prijatelji in knjiga
Ljudje smo družabna bitja, zato je negovanje in ohranjanje zdravih odnosov s prijatelji in družino pomembno za zdravje in odličen način za spodbujanje možganov in boljše počutje. Zdravi odnosi so pomembni v vseh obdobjih, še posebno v starosti: predstavljajo namreč podporo in zmanjšajo osamljenost, ki lahko vodi v depresijo, ta pa v zmanjšano telesno dejavnost in manjši vnos hranil. Preživljanje časa z drugimi daje občutek smisla in pripadnosti.
Odložimo telefon, raje v roke vzemimo knjigo. Ne glede na to, ali je romantični roman ali napeta kriminalka, branje koristi možganom. Spodbuja kritično razmišljanje, širi besedni zaklad in jezik, izboljšuje zbranost in pomaga pri pomnjenju, saj sledimo zapletu ter ohranjamo ter prikličemo nove informacije.
Sami s sabo
Nikakor ne moremo mimo stresa, če ga slabo obvladujemo, lahko resno vpliva na živčni sistem, čustveno in duševno zdravje ter telesno počutje. Kadar je stres velik, smo izpostavljeni večjemu občutku tesnobe in žalosti, kar lahko vodi do slabega apetita, slabega spanja ter sprememb v koncentraciji in pozornosti. Ugotoviti moramo, kaj nam sproža stres in katere dejavnosti nam pomagajo zmanjšati te občutke.
Občasno se ustavimo, raziskave kažejo, da dolgočasje spodbudi ustvarjalnost.
Poiščimo hobije, ki nas veselijo. Ni treba, da gre za nekaj velikega, temveč tisto, kar nam daje občutek zadovoljstva. Lahko se udeležimo kakšnega tečaja, opravljamo prostovoljno delo ali vrtnarimo.
In občasno se ustavimo. Raziskave kažejo, da dolgočasje spodbudi ustvarjalnost, samorefleksijo in sposobnost reševanja problemov. Spodbudi nas k iskanju stimulativnih in ustvarjalnih dejavnosti ter razmišljanju, ki prispeva k načrtovanju prihodnosti in osebnemu razvoju. Dolgčas je lahko motivacija, ki nas spodbuja k doseganju novih ciljev in priložnosti za učenje. Vsak teden si namenimo pol ure, vadimo čuječnost ter opazujmo svet okoli sebe – brez telefonov, televizije in drugih motečih dejavnikov.
