Urša Milavec: Živimo v dobi, ko so na piedestalu samo naš um ter dosežki, uspehi

Pred leti ga je ustanovila, da bi ljudem pomagala povečati notranji mir, iskati ravnovesje, prispevala k njihovi osebnostni rasti, boljšemu počutju in zdravju. Te dni predstavlja knjigo Več sebe. Za osebno rast in dobro počutje.

Zakaj naslov Več sebe?

V letih razvijanja coaching programov za povečanje ravnovesja, notranjega miru in obvladovanje stresa sem ugotovila, da na začetku kateregakoli programa z naročniki vedno izhajamo iz pomanjkanja oziroma občutka pomanjkanja sebe oziroma dela sebe v danem obdobju ali situaciji. Bodisi v smislu časa, zadovoljstva, miru, ravnovesja med delom in družino, dobrega počutja in smisla nasploh. V tem kontekstu se mi je zdel naslov Več sebe izjemno pronicljiv opis tega, česar si vsi v svojem življenju želimo več. Torej več sebe. Več ljubezni, več izpolnjenosti, več dobrih odnosov, več zdravja, več notranjega miru in občutka živosti nasploh. Po drugi strani pa smo ljudje ne samo fizična bitja, temveč tudi čustvena, energijska, miselna in duhovna, kar lepo oriše naslovnica knjige s krogi nad nepopisanim obrazom. Vsi vidiki, če so v ravnovesju, nam dajo »več sebe«, če pa smo v neravnovesju, lahko to občutimo kot nemir, pomanjkanje, čustveno praznino ali celo telesno zbolimo in imamo tako »manj sebe«.

Kako ste zasnovali vsebino?

Knjiga popelje skozi teles­ni, duhovni in miselni vidik soočanja z izzivi, izboljševanja sebe in spoznavanja svoje prave narave in možnosti, kje se lahko še bolj spoznamo in ustvarjamo okolje, v katerem bomo lažje ohranjali ravnovesje, zadovoljstvo, mir in zdravje. Nekatera poglavja so praktična, druga teoretična. Pogledi so različni; vzeti iz zenovske tradicije, starodavnih naukov budizma in krščanstva, feng šuia, kot tudi iz sodobnih coaching pristopov, poznavanja telesne fiziologije ter modrosti indijskih jogijev, vizionarjev in mojstrov osebne samouresničitve.

Govor je torej o poti, ki nam pomaga izboljševati sebe in okolje, v katerem delujemo.

Tako je. Živimo namreč v dobi, ko so na piedestalu samo naš um ter dosežki oziroma uspehi, vezani na trenutne družbeno merljive rezultate. Duhovni vidik in notranji raz­voj posameznika sta zelo v ozadju, vendar se to v zadnjih letih spreminja in naplavlja tovrstna starodavna znanja in vedenja na površje, kar nam pomaga bolje razumeti sebe in svet, v katerega smo vpeti.

Komu bi priporočili Več sebe, komu knjigo pravzaprav namenjate?

Čeprav se zdi, da je namenjena predvsem tistim, ki so že na poti osebnostne rasti, je zaradi svoje dostopnosti in širokega spektra obravnavanih tem primerna za vsakogar. Tudi če menite, da ste na dobri poti samospoznavanja in osebnostne rasti, bo Več sebe dodalo novo dimenzijo vašemu razumevanju in praksi. Vsekakor knjigo priporočam vsem, ki želite narediti pozitivne spremembe v svojem življenju. Ne glede na to, ali iščete notranji mir, želite razumeti globlje koncepte, kot so feng šui in zen, starodavni nauki budizma in krščanstva, ali pa preprosto želite praktične nasvete za vsakodnevno življenje. Več sebe je neprecenljiv vir za osebno rast in dobro počutje.

Ob tem ste izdali še dnevnik in zbirko 50 »coaching« kartončkov.

Ko sem končala knjigo, ki omenjene teme obravnava bolj teoretično, sem začutila, da bi bil lahko dnevnik, ki se ga da dokupiti ob knjigi, dobro orodje za tiste, ki želijo konkretne in praktične vaje, vprašanja, koncepte in navdihujoče citate, ki jim pomagajo pri poglabljanju v »več sebe«. Ker pa sem tudi sama zelo praktičen človek in rada uporabljam pripomočke, ki z dobrimi vprašanji odpirajo nove perspektive in možno­sti, sem dodala za vse, ki želijo še več orodij za rast, tako na zasebnem kot poslovnem pod­ročju, tudi zbirko 50 coaching kartončkov Več sebe, ki prinašajo res veliko vprašanj in vaj.

FOTO: Osebni arhiv

Kako bi opisali portret človeka, ki že ima »več sebe« in se v življenju tudi tako vede?

Temu lahko rečeva tudi opis prebujenega, zdravega in izpoln­jenega človeka, kar sem nekje prebrala in je točno to, kar je zame več sebe: »V življen­ju mu je všeč prav vse, uživa v vseh stvareh in ne zapravlja časa za pritoževanje ali želje, da bi bile stvari drugačne. Življenje ga navdušuje in želi v njem doživeti kar največ. Rad ima piknike, kino, knjige, šport, koncerte, mesta, kmetije, živali, gore – zares prav vse. Všeč mu je življenje samo. Kadar ste v njegovi družbi, boste opazili odsotnost tarnanja, zehanja in celo pasivnega vzdihovanja. Če dežuje, mu je to všeč. Če je vroče, to sprejema in se ne pritožuje. Če je v prometnem zastoju ali na zabavi ali čisto sam, se preprosto prilagodi dani situaciji. Ne čuti nobenega notranjega odpora. Pri tem se ne pretvarja, da uživa, ampak preprosto sprejema stvari, kakršne so, in se je sposoben veseliti te stvarnosti. Če ga vprašajo, kaj mu ni všeč, bo le stežka našel pošten odgovor. Nima dovolj 'razuma', da bi se skril pred dežjem, saj je dež zanj lep in nekaj, kar je treba doživeti. Rad ga ima. Luža ga ne spravi v bes, ampak jo opazuje, po njej čofota in jo sprejema kot del tega, kar pomeni biti živ. Ali ima rad mačke? Da. Medvede? Da. Deževnike? Da. Čeprav takih nevšečnosti, kot so bolezen, poplave, komarji, suše in podobno, tudi on ne sprejema z ugodjem, ne porabi niti enega sedanjega trenutka za pritoževanje ... Ko obstaja kakšna situacija, ki bi jo želel spremeniti, si bo prizadeval za to. In v delu užival. Če si še tako prizadevamo, bomo v resnici stežka našli kaj, česar ne dela rad. Življenje mu je zares všeč, tako da se sonči v njem in poskuša iz njega izvleči kar največ.«

Imate že kaj odzivov bralcev?

Omenila bi zaključne besede prof. dr. Marka Pavlihe, ki je napisal tudi spremno besedilo h knjigi in pravi takole: »Knjigo navdušeno priporočam v bran­je, preučevanje in ponotranjenje, kajti 'nikoli ni prepozno začeti in vedno je prezgodaj odnehati'. Ne morem lepše skleniti tega spremnega besedila, kot da zopet citiram avtorico, ki nam na nekem mestu tudi kleno razkrije spiritus agens, kako doseči več sebe: Pot do več sebe je tlakovana z več nenavezanosti na zunanje dejavnike, več ljubezni in sprejemanja sebe brez kakršnega koli pogojevan­ja od zunaj, več posluha za lastne interese in potrebe, več časa za tišino in duhovno hrano, več razmisleka o hrani in gibanju, ki nam koristita, več počitka, več radovednosti in odprtosti za neznano, več poguma pokukati iz ustaljenih okvirov, več sprejemanja okoliščin brez vsebinske analize, več poslušanja, več harmonije, več učenja, več igre, več življen­ja. Naj se Uršine srčne besede naselijo tudi v naših srcih …«

Kje vas sicer še lahko najdemo ali poslušamo?

Pred slabima dvema letoma sem začela pripravljati podkast Pot k ravnovesju, v katerem z gosti odkrivamo dobre prakse življenja z več zadovoljstva, miru, ljubezni in ravnovesja. V teh podkastih res uživam, zdi se mi, da sem si z njimi uresničila mladostne sanje, ko sem še kot dijakinja nastopala na odrih, statirala v reklamah, filmih itd. in mi je res naravno in zabavno voditi te pogovore. Gostje so zmeraj ljudje, ki me na nekem področju navdihujejo. Vabim k ogledu.

Kaj pa sami najraje počnete od vsega dela za »več sebe«?

Z leti se mi je pot do več sebe spreminjala. Pri svojih dvajsetih, tridesetih in delno štiridesetih sem zelo rada tekla in telovadila. Potem sem začutila, da me najbolj polni narava, ki je človekova osnovna energijska baterija, kamor se vedno znova vračam, najraje z našimi psičkami. Še iz časov študija na fakulteti za šport pa mi je verjetno najbolj pri srcu plavanje delfina, s čimer vsako leto tudi težim mojim, da me morajo posneti, saj potem analiziram tehniko, ki je na prvi pogled lahka, a vseeno gibalno kompleksna in se jo še zmeraj učim in jo nadgrajujem. Moj element je gotovo voda v vseh agregatnih stanjih, saj zelo rada tudi smučam in sem tako še več pri sebi. Na dnevni ravni pa se skoraj vsak dan prham s soljo in kap­ljico ali dvema sivkine esence, kar razstruplja moje energijsko telo, si počistim avro, dnevno izvajam tibetanske vaje in po­zdrav soncu ter nekaj vaj za moč in gibljivost, opazujem naravo in meditiram s tem, da samo sem. Zelo rada tudi berem ter spremljam inspirativne avtorje in strokovnjake z meni zanimivih področij, trenutno me je navdušil dr. Mate Gabor, čigar dve knjigi me že čakata na nočni omarici. Pa seveda tudi filma ne smem pozabiti, v naši družini smo nam­reč vsi ljubitelji filmov, se mi zdi, da nas je mož Mitja okužil z njimi, saj je filmski režiser in velik ljubitelj te vrste umetnosti in vizualnega nasploh.