Ušesa zaščitimo s čepki ter upoštevajmo pravilo 60/60
Svet, v katerem se gluhi lahko podpišejo kjer koli! To je, kot so sporočili iz Svetovne organizacije gluhih (WFD), tema letošnjega mednarodnega tedna gluhih in dneva znakovnih jezikov. Prav z znanjem znakovnega jezika, ki temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči, ustnic ter gibanja telesa in ki je za gluhe jezik sporazumevanja, lahko gluhim izkažemo največjo podporo. Le tako jim namreč omogočimo učinkovito komuniciranje z vsemi.
Da je to še kako pomembno, dokazuje tudi pred več kot dvema letoma v Ustavo RS dodani člen 62. a: »Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.«
Nevidna invalidnost
Gluhota velja za nevidno invalidnost in tudi eno od najtežjih, saj predstavlja dosmrtno oviro govorno-socialne komunikacije. Za sluh moramo skrbeti od mladih nog. Osnovno pravilo je, da se izogibamo hrupu – tako na delovnem mestu, doma kot tudi na prostem. Za sluh je lahko pravi strup dolgotrajno in preglasno poslušanje glasbe s pomočjo slušalk.
Znak, da je glasba preveč na glas, je, če jo lahko slišijo drugi v oddaljenosti enega metra. Pri poslušanju glasbe s slušalkami upoštevajmo pravilo 60/60: ne poslušamo je z več kot 60-odstotno glasnostjo več kot 60 minut na dan. Kar se tiče drugih situacij, kot je na primer delo v hrupnem okolju, je dobro, da si ušesa zaščitimo z ušesnimi čepki, priporočljivo je večkrat opraviti slušno testiranje. Tako bomo hitro ugotovili, kdaj nam začne sluh pešati, in ga bomo pravočasno obvarovali.
Pri poslušanju glasbe s slušalkami upoštevajte pravilo 60/60.
Okvara sluha sicer skozi leta v večini primerov poteka postopoma, zato se marsikdo niti ne zaveda, da slabo sliši. Eden od znakov, da je tako, je, da vas na cesti kaj preseneti, ker tega niste slišali, ali ko se vam zdi, da ljudje okoli vas momljajo oziroma ko v glasnem okolju težko slišite, kaj vam hoče povedati sogovornik. Lahko vas na dejstvo, da vam sluh že močno nagaja, opozorijo sosedje, ki jih moti, da televizijski sprejemnik gledate zelo na glas.
Vsekakor je ob takšnih znakih dobro obiskati zdravnika. Če vam bo ta kot rešitev ponudil slušni aparat, se nikar ne obremenjujte. Na žalost ima še vedno veliko ljudi predsodek do nošenja slušnega aparata, po drugi strani pa nas zaradi slabšega vida ni sram in gremo takoj po očala. Mimogrede: ušesa nam omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas. Z očmi zaznamo le širino vidnega polja, z ušesi pa lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja tudi za našim hrbtom, so zapisali.
