Usta pokažejo, kako zdravi smo: uživanje sladkorjev moramo omejiti
Usta so gnezdo bakterij, a vendarle množica mikroorganizmov sama po sebi še ne pomeni nevarnosti okužbe. Ti mikroorganizmi namreč živijo v medsebojnem ravnovesju in ena vrsta pazi na drugo, da se posamezne ne bi preveč razmnožile. A vsakdo se v življenju sreča s katero od bolezni ustne votline.
Karies je najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen. Njegov nastanek je tesno povezan s prisotnostjo bakterij v zobnih oblogah, ki presnavljajo sladkorje iz hrane v kisline, in lahko se začne raztapljanje sklenine. Zato je priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, da naj bi vnos prostih sladkorjev omejili na 10 odstotkov (50 g), še bolje pa na 5 odstotkov, to je 25 g celotnega energijskega vnosa, še kako primerno.
Skrb za zdravje ustne votline je pomembna vse življenje, začeti je treba že v otroštvu. Najosnovnejša ustna higiena je ščetkanje zob, obvezno zjutraj in zvečer pa tudi vsakokrat po jedi.
A to ni tako samoumevno, kot bi si mislili, kaže nacionalna raziskava o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije: približno 60 odstotkov otrok, starih do pet let, si vsaj dvakrat na dan čisti zobe oziroma jim pri tem pomagajo starši ali skrbniki. Kar 20 odstotkov otrok in mladostnikov, starih od 6 do 17 let, si jih čisti največ enkrat na dan ali celo ne vsak dan. Med epidemijo, so opazili slovenski zdravniki, pa se je to še poslabšalo. Stanje tudi pri odraslih Slovencih ni optimalno: le 70 odstotkov odraslih, od tega 81 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških, starih od 18 do 74 let, si vsaj dvakrat na dan čisti zobe.
Ogledalo splošnega zdravja
Zdravniška zbornica Slovenije, ki že tretje leto zapovrstjo v sodelovanju s Stomatološko sekcijo in Sekcijo pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in študenti dentalne medicine nadaljuje projekt ozaveščanja o ustnem zdravju, je ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki smo ga zaznamovali včeraj, sporočila, da letos v marcu in aprilu posebno pozornost namenjajo oskrbovancem v domovih za starejše občane.
Osnova za dolgoživost zob so ustrezna prehrana, higiena in redni kontrolni obiski pri zobozdravniku.
»Za njih v sodelovanju s študenti dentalne medicine izvajamo kratke, praktične delavnice, kako skrbeti za zobe in zobne proteze. Vse zobozdravstvene ordinacije so prejele informativne zgibanke za ozaveščanje prebivalcev. Še posebno pomembno pa je, da se preventivni programi za čiste zobe čim prej vrnejo v šole in vrtce,« so sporočili z zdravniške zbornice.
Letošnji poudarek ob svetovnem dnevu je ustno zdravje kot ogledalo splošnega zdravja. Ustno zdravje je neločljivi del splošnega zdravja, hkrati pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika. Bolezni v ustni votlini vplivajo na sposobnost opravljanja osnovnih funkcij ustno-obraznega predela, kot so žvečenje, prehranjevanje, sporazumevanje, izražanje čustev. Zdravje obzobnih tkiv je področje, na katerem je povezava ustnega in splošnega zdravja najbolj raziskana. Raziskave kažejo številne povezave z različnimi bolezenskimi stanji, tudi z boleznimi srca in žilja ter nekaterimi zapleti med nosečnostjo. Sladkorna bolezen je prav tako povezana z zdravjem obzobnih tkiv, ki so pri sladkornih bolnikih bolj občutljiva za razvoj vnetja.
Kar 20 odstotkov otrok in mladostnikov, starih od 6 do 17 let, si čisti zobe največ enkrat na dan ali celo ne vsak dan.
Za vse kronične bolnike velja, da se morajo redno udeleževati kontrolnih pregledov pri zobozdravniku, saj to prispeva k ohranitvi in krepitvi ustnega zdravja, preprečevanju zapletov ter boljšemu obvladovanju primarne bolezni, sporoča Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Zobozdravniki dodajajo, da so redni preventivni obiski pri zobozdravniku ter vzdrževanje ustne higiene za oralno zdravje izjemnega pomena.
