Utrujeni brez železa

Razvoj slabokrvnosti se kaže kot kronična telesna in duševna utrujenost, ki je tako značilna spremljevalka sodobnega življenja, da pogosto niti ne pomislimo na organski vzrok, opozarja specialist družinske medicine Martin Kenda, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos. »Železo v telesu opravlja številne funkcije. Nujno je za nastanek hemoglobina, beljakovine v rdečih krvničkah, ki s krvjo prenaša kisik do tkiv in organov. Pomembno vlogo igra v imunskem sistemu. Ljudje, ki imajo nizko raven železa v krvi, so manj odporni proti okužbam. Telo vsebuje med 4 in 5 grami železa. Telo odraslega moškega ga vsebuje v povprečju 3,5 grama, žensko okrog 2,9.«
Slabokrvnost je največkrat posledica pomanjkanja železa, krive pa so lahko tudi dolgoročne in ponavljajoče se krvavitve, denimo menstrualne ali iz hemoroidov, morda tudi zaradi ran na želodcu ali tankem črevesju opozarja sogovornik: »Lahko je tudi posledica krvavečih polipov ali rakastih tvorb v prebavilih ali na sečilih. Pri blagi obliki si lahko pomagamo sami, drugače potrebujemo zdravljenje, saj je skrbna izbira živil premalo.«
Vzrok za pomanjkanje železa je lahko hitra rast, zato je smiselno pri dojenčku, odraščajočem otroku in v adolescenci biti pozoren na primerno prehrano, pravi Kenda: »To so obdobja, v katerih se močno poveča potreba po železu, pomanjkanje pa se lahko pokaže kot nemir ali slabša zbranost pri učenju. Težavo lahko odpravimo sami, če poskrbimo za pestro prehrano in izbiramo živila, ki vsebujejo več železa.« Več pozornosti prehrani morajo nameniti tudi nosečnice, doječe matere in sploh ženske v rodni dobi – anemija prizadene kar vsako četrto –, ne pozabimo na starostnike in aktivne športnike! »Potrebe telesno aktivnih ljudi so do 30 odstotkov višje kot pri neaktivni populaciji,« poudarja sogovornik.

In kje vse se skriva železo? Kot pojasnjuje Kenda, se lahko najmlajši med drugim razveselijo jedilne čokolade, govejega mesa, mandeljnov: »Veliko ga vsebujejo bela soja, leča in sardine. Hemsko železo iz mesa in rib se bolje absorbira od nehemskega iz rastlinskih virov, zato moramo rastlinske hrane za isti učinek pojesti nekoliko več. Nikakor ne drži, da s pretehtano vegetarijansko prehrano, ki je za naš sedeči življenjski slog v mnogo pogledih zelo zdrava, ne moremo zaužiti dovolj železa. Bodimo pozorni tudi na snovi, ki zmanjšujejo absorpcijo železa – fitate in vlaknine v zelenjavi, neoluščenih žitih in oreščkih, kalcij in fosfor v mleku in tanin v pravem čaju in kavi. Te učinke lahko delno nevtralizira hkratno uživanje hrane, ki vsebuje vitamin C, vitamin A in riboflavin (B2), saj ta mikrohranila pospešujejo absorpcijo železa v črevesju. Dobro je torej, da z železom bogate obroke kombiniramo s svežo zelenjavo ali sadjem, med obroki in neposredno po obedu pa se izogibajmo pitju mleka, prave kave in pravega čaja.«

Pomanjkanje železa je v današnjem času najpogostejša prehranska motnja, pravi sogovornik. Zaloge železa v telesu so razmeroma majhne, sposobnost organizma za absorpcijo omejena, slabokrvnost pa se izrazi šele, ko telo izčrpa zaloge: »Simptomi kronične slabokrvnosti so utrujenost, slabša telesna kondicija, brezvoljnost, glavobol, omotica, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti, slaba odpornost proti nizkim temperaturam ter zmanjšana odpornost proti okužbam. Pri otrocih se kaže kot nemir in motnje zbranosti. S hrano povprečno vnesemo od 10 do 15 miligramov na dan, iz hrane v črevesu se absorbira v kri le od 10 do 30 odstotkov zaužitega železa, zato je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil premalo. S pozorno izbiro jedi, ki vsebujejo veliko železa, lahko preprečimo razvoj anemije, ne moremo pa nadomestiti izčrpanih zalog. Da te zapolnimo, moramo železo nujno dodajati v obliki prehranskih dopolnil.«