UTRUJENOST
Utrujenost po pretiravanju
Pod očmi so zarisani temni kolobarji, spremenjena je drža telesa, človek je nezainteresiran, nejevoljen.
Odpri galerijo
Utrujenost ima več vzrokov. Razlaga je lahko kar kompleksna, saj gre za nesorazmerje med aktivnostjo in počitkom. Najbolj očiten in najlažje prepoznan vzrok je preveč dela, fizičnega, umskega, ali preveč rekreacije in premalo počitka. Če dodamo še neustrezno prehrano, v kateri primanjkuje vitaminov in mineralov, se slabo počutje stopnjuje.
Med najpogostejšimi vzroki kronične utrujenosti so slabokrvnost, bolezni ščitnice, sladkorna bolezen in motnje spanja, zlasti apneja. Kot pravi sogovornica, je za vse te bolezni treba narediti preiskave in najti vzroke, ki jih lahko nato z ustreznim zdravljenjem odpravimo. Pogost vzrok je lahko tudi nepravilno delovanje nadledvične žleze. Gre za zelo pomemben organ, ki uravnava sproščanje hormonov v različnih situacijah.
»V skorji nadledvične žleze nastajajo kortikosteroidi, v njeni sredici pa kateholamini. Hormoni sredice so zlasti pomembni v stanju stresa in imajo nalogo, da pripravijo telo na boj ali beg. Zato nenehna stimulacija nadledvične žleze lahko vodi v stanje kronične utrujenosti in izgorelosti,« pove Darja Potočnik Benčič. Dodaja, da je takrat najbolje ukrepati preventivno, kar pomeni, da se moramo zavedati stresnih situacij in telesu omogočiti počitek, primerno prehrano in zdravo mero rekreacije. »Zmanjšajte količine kave, cigaret in alkohola, vse našteto stanje samo poslabša. Vpeljite v svoj urnik redno rekreacijo in higieno spanja, to pomeni, da greste vsak dan ob isti uri v posteljo, soba naj bo temna, spimo v tišini in brez elektronskih naprav.«
Tudi sami lahko veliko naredimo za preprečevanje utrujenosti. Kot pravi sogovornica, je pomembno, da nadomeščamo to, za kar vemo, da nam manjka, ali kar naše telo dodatno potrebuje. »Zagotovo so na prvem mestu vitamini. Pomagajo tudi t. i. adaptogeni. To so naravne snovi, ki modulirajo imunski sistem in pomagajo vzdrževati ravnovesje. A po dodatkih sežemo šele po tem, ko smo že upoštevali vse prej omenjene napotke, od prehrane do počitka oziroma spanja in rekreacije,« pravi Potočnik Benčičeva. Kdaj pa je treba zaradi utrujenosti k zdravniku?
»Če se po več dneh, kljub počitku, stanje ne izboljša, če nas utrudi že običajna aktivnost, če to spremljajo znaki, kot so pomanjkanje koncentracije, pospešen srčni utrip, nepojasnjena izguba telesne teže, motnje menstrualnega cikla, občutek nenehne žeje in pogosto uriniranje, omotica, mravljinčenje, težave z vidom in motnje spanja,« še poudari sogovornica.
K utrujenosti lahko prispevajo tudi zaskrbljenost, slab spanec in nekatere kronične ter akutne bolezni, ki telo izčrpajo. Utrujenost se kaže z nerazpoloženjem, slabšo učinkovitostjo pri kateri koli aktivnosti, zmanjšanim apetitom in paradoksno tudi s slabo kakovostjo spanja, pravi specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Benčič. »Kronično utrujeno osebo lahko prepoznamo že na pogled. Koža izgubi napetost in t. i. zdravo barvo, pod očmi se rišejo temni kolobarji. Tudi drža telesa je spremenjena. V vedenju opazimo nezainteresiranost, nejevoljo, vsaka aktivnost pa je povezana z veliko napora. Veliko več kot običajno.«
Delovanje nadledvične žleze
Med najpogostejšimi vzroki kronične utrujenosti so slabokrvnost, bolezni ščitnice, sladkorna bolezen in motnje spanja, zlasti apneja. Kot pravi sogovornica, je za vse te bolezni treba narediti preiskave in najti vzroke, ki jih lahko nato z ustreznim zdravljenjem odpravimo. Pogost vzrok je lahko tudi nepravilno delovanje nadledvične žleze. Gre za zelo pomemben organ, ki uravnava sproščanje hormonov v različnih situacijah.
»V skorji nadledvične žleze nastajajo kortikosteroidi, v njeni sredici pa kateholamini. Hormoni sredice so zlasti pomembni v stanju stresa in imajo nalogo, da pripravijo telo na boj ali beg. Zato nenehna stimulacija nadledvične žleze lahko vodi v stanje kronične utrujenosti in izgorelosti,« pove Darja Potočnik Benčič. Dodaja, da je takrat najbolje ukrepati preventivno, kar pomeni, da se moramo zavedati stresnih situacij in telesu omogočiti počitek, primerno prehrano in zdravo mero rekreacije. »Zmanjšajte količine kave, cigaret in alkohola, vse našteto stanje samo poslabša. Vpeljite v svoj urnik redno rekreacijo in higieno spanja, to pomeni, da greste vsak dan ob isti uri v posteljo, soba naj bo temna, spimo v tišini in brez elektronskih naprav.«
V boju proti utrujenosti je pomembno tudi, da so obroki hrane redni, aktivnostim primerni, bogati z vitamini in minerali ter vlakninami, s čim manj maščobami in sladkorja. Vsekakor pa drži, da se stresu težko izognemo, v trenutnih okoliščinah še veliko težje kot nekoč. Zato je res izjemnega pomena, da omogočimo telesu regeneracijo, še pove sogovornica.
Tudi sami lahko veliko naredimo za preprečevanje utrujenosti. Kot pravi sogovornica, je pomembno, da nadomeščamo to, za kar vemo, da nam manjka, ali kar naše telo dodatno potrebuje. »Zagotovo so na prvem mestu vitamini. Pomagajo tudi t. i. adaptogeni. To so naravne snovi, ki modulirajo imunski sistem in pomagajo vzdrževati ravnovesje. A po dodatkih sežemo šele po tem, ko smo že upoštevali vse prej omenjene napotke, od prehrane do počitka oziroma spanja in rekreacije,« pravi Potočnik Benčičeva. Kdaj pa je treba zaradi utrujenosti k zdravniku?
Izjemnega pomena je, da omogočimo telesu regeneracijo.
»Če se po več dneh, kljub počitku, stanje ne izboljša, če nas utrudi že običajna aktivnost, če to spremljajo znaki, kot so pomanjkanje koncentracije, pospešen srčni utrip, nepojasnjena izguba telesne teže, motnje menstrualnega cikla, občutek nenehne žeje in pogosto uriniranje, omotica, mravljinčenje, težave z vidom in motnje spanja,« še poudari sogovornica.