Užitna okrasna rastlina, cenijo jo pri vegani in vegetarijanci

Amarant je še eno od živil, ki se sramežljivo uveljavljajo v naši sodobni zdravi kuhinji, čeprav ima bogato zgodovino. Domovina rastline, ki jo zaradi privlačnega videza lahko gojimo tudi v okrasne namene, je Južna Amerika, kjer so jo Indijanci v Andih gojili že pred osem tisoč leti.

Trpežna rastlina uspeva tudi na nadmorski višini 2000 metrov, uporabna pa so tako semena kot zeleni deli. Pri nas lahko kupimo semena in iz njih mleto moko, ki jo uporabljamo kot druge vrste mok, tudi za kruh.

Semena, ki spominjajo na proso ali kvinojo, uporabljamo kot kaše ali riž, običajno jih skuhamo, poznavalci pa priporočajo, da jih prej prepražimo, podobno kot riž, ko kuhamo rižoto. Potem zalijemo z vodo, zavremo in kuhamo na majhnem ognju približno pol ure. Na tak način pripravimo jed, podobno rižoti, dodajamo ji lahko zelenjavo, meso in začimbe. Ima precej značilen okus, ki spominja na oreške, zato ne potrebuje veliko dodatkov.

Zrnca amaranta lahko pripravimo kot prilogo zelenjavnim jedem, v juhah ali narastkih, kot osnovo za solate, jedi iz ponve z zelenjavo. Okusen je le z malo začimbami, lahko pa mu dodajamo tudi ostre začimbe ali sladkor. Skuhana in ohlajena zrna dodamo mešani solati, zmešamo jih v maso za zelenjavne ali žitne polpete. Kuhanega le v osoljeni vodi lahko pripravimo v sladkih jedeh, dodajamo ga k muslijem, stresemo v jogurt in dodamo suho sadje. Sicer pa ga lahko v mleku tudi skuhamo.

Uporabljamo tudi moko. FOTO: Karisssa/Getty Images

Kuhan amarant lahko nekaj dni hranimo v hladilniku, če ga ne zmoremo pojesti v nekaj dneh, ga lahko spravimo tudi v zamrzovalnik. Semena so užitna tudi surova, a jih je treba podobno kot laneno seme pred zaužitjem zmleti in namočiti v vodi. Pri nas lahko kupimo tudi amarantovo moko, ki pa je hitro pokvarljiva. Še najbolje jo je mleti sproti iz semen, če imamo seveda mlin.

Okusni so tudi listi, ki pa jih pri nas ne bomo našli na tržnici ali v trgovini, lahko pa rastline vzgojimo na svojem vrtu. Liste uporabimo kot drugo listnato zelenjavo, na primer špinačo ali blitvo, torej kuhano ali dušeno, pri čemer jih toplotno obdelamo na hitro, toliko, da ovenijo. Mlade liste uživamo tudi surove, z njimi popestrimo mešane solate.