PREPOZNAVANJE GOB
Užitna sirovka: prijeten vonj po sadju
Užitna sirovka, največja med sirovkami, je primerna za najrazličnejše jedi; ko gobo prerežemo, priteče oranžen mleček.
Odpri galerijo
Pravkar so se po gozdovih in na obronkih začele pojavljati užitne sirovke. Ta vrsta ni znana le pri nas, razširjena je po vsej Evropi, po delih Severne Ameriki in tudi v Avstraliji. Leta 1753 jo je opisal švedski naravoslovec Carl Linnaeus. Sprva je spadala v ogromni rod Agaricus, kot skoraj vse gobe, današnje ime Lactarius deliciosus je iz leta 1821, objavil ga je britanski mikolog Samuel Frederick Gray.
Pa dobro bero vam želim, čeprav letos gobe štrajkajo zaradi nenormalnih temperaturnih razlik in morda tudi zaradi prevelikega obiska nabiralcev, ki v gozdu počnejo vse mogoče. Razmislite, kaj je prav in kaj ne, da bomo zaščitili naše gobe in naravo.
Klobuk ima od 5 do 12 centimetrov premera; sprva je raven in z močno spodvihanim robom. Ko se odpira, se vse bolj ravna, osredje pa udira. Površina je gladka, oranžno okraste barve, s temnejšimi kolobarji. Redko zeleni kot na primer smrekova sirovka. Trosovnica v obliki lističev je podobne barve kot klobuk in rahlo pozeleni, če jo ranimo. Lističi so precej gosti, pripeti na bet, še gostejši so proti robu klobuka zaradi vmesnih manjših lističev. Bet je od 3 do 6 centimetrov visok, do 2 centimetra debel in valjaste oblike, v dnišču rahlo zožen in pozneje votel. Je enakomerno debel, raven, svetlo oranžne barve in z vidnimi temnejšimi jamicami, česar smrekova sirovka nima. Meso je bledo okrasto, če gobo prerežemo, takoj priteče oranžen mleček. Ima vonj po sadju, mleček je blagega okusa, čez čas postane rahlo grenak. Goba je mikorizna z iglavci, raste zlasti pod borovci ali v njihovi bližini. Raste skupinsko od avgusta do novembra.
Sirovke niso primerne za zamrzovanje, saj so odmrznjene grenke.
Užitne z oranžnim mlečkom
Sirovke so zelo užitne gobe, uporabne za vse vrste jedi in za mešanje z drugimi gobami. Niso primerne za zamrzovanje, saj imajo odmrznjene grenak okus. Meni so najboljše ocvrte. Potrebujemo sirovke, sol, moko, jajca, parmezan, drobtine (ali pa tudi ne) in olje za cvrtje. Gob ne peremo, če niso ravno blatne, rahlo jih naoljimo, pomokamo, povaljamo v razžvrkljanih jajcih, ki smo jim dodali nastrgan parmezan, in ocvremo v vročem olju. Tako delam jaz, lahko pa jih povaljamo še v drobtinah in ocvremo. Zraven ponudimo majonezo in solato.
Meso je bledo okrasto, če gobo prerežemo, takoj priteče oranžen mleček.
Če se bomo držali pravil, ki o mlečnicah pravijo, da so užitne le tiste z oranžnim mlečkom, se nam ni treba bati, da bi jih zamenjali s strupeno vrsto. Sicer je nekaj vrst mlečnic z belim mlečkom pogojno užitnih, nekaj pa tudi precej strupenih. Zato že v gozdu preverimo, ali je mleček oranžen ali ne.
Pa dobro bero vam želim, čeprav letos gobe štrajkajo zaradi nenormalnih temperaturnih razlik in morda tudi zaradi prevelikega obiska nabiralcev, ki v gozdu počnejo vse mogoče. Razmislite, kaj je prav in kaj ne, da bomo zaščitili naše gobe in naravo.