OKUSNI
Užitni cvetni popki artičok
Sveže artičoke kupimo na bolje založenih tržnicah, tudi v trgovinah; lahko jih kuhamo, dušimo, pečemo in cvremo, najbolj okusen je srček.
Odpri galerijo
Artičoke pri nas niso prav razširjene, ne po vrtovih ne na jedilnikih. Ker gre za sredozemsko rastlino, jo pridelujejo predvsem v naših obmorskih krajih, kjer so vešči priprave, čeprav uspeva tudi v notranjosti. Sveže lahko kupimo na bolje založenih tržnicah in v trgovinah, če nismo prepričani, da jih bomo znali očistiti, pa kot izhod v sili kupimo konzervirane, vložene v slanico ali olje. Take dobimo tudi na pici, ki jo naročimo v restavraciji.
Domovina artičoke so afriške sredozemske dežele, cenili pa so jih že naši predniki, na primer stari Grki in Rimljani, danes jih največ pridelajo v Italiji in Egiptu. Gojili so jo kot zdravilno rastlino in za kulinarične namene, pripisovali pa so ji tudi afrodizične moči. Je trajnica, ki raste v obliki do dva metra visokega grma, užitni pa so cvetni popki, ki jih pobiramo, še preden se cvetovi odprejo. Ko artičoke kupujemo, preverimo svežino: če jih stisnemo s prsti, morajo biti čvrsti. V hladilniku jih lahko hranimo tudi več tednov, a jih je vendarle bolje uporabiti kar se da sveže.
Čiščenje ni tako težko, kot se zdi, temeljito jih speremo pod tekočo vodo in nekoliko prirežemo pecelj. Odstranimo spodnje lističe, odrežemo pa tudi vrhnji del, kaka dva ali tri centimetre. Preostale liste pregledamo in odrežemo trde zunanje konice. Uporabno je tudi steblo, ki ga olupimo, narežemo in dodamo na primer v juho. Ko so artičoke očiščene, jih moramo takoj porabiti, saj sicer potemnijo. Da bi to preprečili, jih potopimo v vodo, ki smo ji dodali limonov sok, ali jih z njim pokapljamo. Pripravimo jih na različne načine, lahko jih kuhamo, dušimo, pečemo, celo cvremo.
Najbolj okusen je notranji del, kot srček pri solati. Glavico artičoke lahko izdolbemo in napolnimo z različnimi nadevi ter spečemo. Ker imajo izrazit okus, so odlične po najbolj preprostem receptu: skuhamo jih v slani vodi, odcedimo in ohladimo. Rahlo popramo, po potrebi solimo ter pokapljamo z oljčnim oljem. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in česnom in ponudimo kot predjed ali prilogo. Primorci jih pripravijo s šparglji, na primer v solati.
Domovina artičoke so afriške sredozemske dežele, cenili pa so jih že naši predniki, na primer stari Grki in Rimljani, danes jih največ pridelajo v Italiji in Egiptu. Gojili so jo kot zdravilno rastlino in za kulinarične namene, pripisovali pa so ji tudi afrodizične moči. Je trajnica, ki raste v obliki do dva metra visokega grma, užitni pa so cvetni popki, ki jih pobiramo, še preden se cvetovi odprejo. Ko artičoke kupujemo, preverimo svežino: če jih stisnemo s prsti, morajo biti čvrsti. V hladilniku jih lahko hranimo tudi več tednov, a jih je vendarle bolje uporabiti kar se da sveže.
Navdušujejo s svežim, malce posebnim okusom.
Čiščenje ni tako težko, kot se zdi, temeljito jih speremo pod tekočo vodo in nekoliko prirežemo pecelj. Odstranimo spodnje lističe, odrežemo pa tudi vrhnji del, kaka dva ali tri centimetre. Preostale liste pregledamo in odrežemo trde zunanje konice. Uporabno je tudi steblo, ki ga olupimo, narežemo in dodamo na primer v juho. Ko so artičoke očiščene, jih moramo takoj porabiti, saj sicer potemnijo. Da bi to preprečili, jih potopimo v vodo, ki smo ji dodali limonov sok, ali jih z njim pokapljamo. Pripravimo jih na različne načine, lahko jih kuhamo, dušimo, pečemo, celo cvremo.
Najbolj okusen je notranji del, kot srček pri solati. Glavico artičoke lahko izdolbemo in napolnimo z različnimi nadevi ter spečemo. Ker imajo izrazit okus, so odlične po najbolj preprostem receptu: skuhamo jih v slani vodi, odcedimo in ohladimo. Rahlo popramo, po potrebi solimo ter pokapljamo z oljčnim oljem. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in česnom in ponudimo kot predjed ali prilogo. Primorci jih pripravijo s šparglji, na primer v solati.