V Celovcu diši po dobrotah iz treh dežel

Vse se je začelo tako, da je znani avstrijski kulinarični pisec Lojze Wieser, ki v Celovcu vodi knjižno založbo, pomislil, kako lepo bi bilo, če bi v domačem mestu pripravil kulinarični festival. Zamisel je prevzel Helmut Micheler, vodja Turistične zveze Celovec, in nastali so prvi Dnevi alpsko-jadranske kuhinje.


V ponedeljek so se začeli s slovesno večerjo v gradu Maria Loretto, ki leži tik ob Vrbskem jezeru. Grajsko kuhinjo so tisto popoldne prepustili avstrijsko-slovenskemu kuharskemu dvojcu. Vrhunec kulinaričnih dni treh dežel bo konec tega tedna, ko bo ulico v jedru Celovca zavzelo okoli 30 pridelovalcev hrane iz Benečije, Furlanije, avstrijske Koroške in Slovenije.
 

Lisičke iz slovenskih gozdov

Na začetku tedna so uvodne takte v Dneve alpsko-jadranske kuhinje prepustili izkušenima kuharjema: Avstrijcu Christianu Cabalierju in Juretu Tomiču iz brežiške Ošterije Debeluh. Cabalier se je po desetletju kuhanja v Švici in na Hrvaškem, kjer je vodil vrhunsko restavracijo v Dalmaciji in nato še v Zagrebu, pred leti vrnil v domači Celovec. Na tržnici je odprl bistro Kochwerkstatt, v katerem je prostora za komaj pet miz.


Gostom ljubeče kuha mojstrovine izključno iz sestavin, ki jih nakupi na celovški tržnici, cene v bistroju pa so, kot so nam povedali domačini, dostopne. Ko je čas za kosilo, je tam po pravilu vse polno ljubiteljev dobre, sveže in sezonske hrane, so nam še prišepnili domačini.

Drugi, ki se je ta večer vrtel v grajski kuhinji, se je iz Brežic pripeljal v 200 kilometrov oddaljen Celovec. Chef Jure Tomič je ob Vrbskem jezeru pripravil jesensko jed in za Slovenske novice zapisal tudi recept zanjo.
 

Race in jagenjček iznad Horjula

Poleg Ošterije Debeluh je na prvih Dnevih alpsko-jadranske kuhinje sodeloval še moderno-divji kuhar Luka Košir iz Brunarice Grič, ki stoji v Šentjoštu nad Horjulom. Za štedilnikom se je vrtel v torek, ko je sredi Celovca kuhal v paru s Stephanom Vadnjalom, chefom restavracije Dolce Vita.

Po pričakovanju je Košir s seboj prinesel dovolj rac, ki jih je njegov skandinavski prijatelj Peter Blombergsson (ta tri leta živi v hribih nad Horjulom) vzgojil na prvi slovenski ekološki farmi rac. »Zatem bo na jedilniku še jagnječji tatar, prav tako iz Šentjošta oziroma s kmetije Žakelj, nekaj zelenjavnih dobrot z domačega vrta in še kaj,« je svoj košček na celovško-slovenski večerji opisal Luka Košir.


A ne samo dva znana slovenska chefa, kulinaričnemu projektu se bo ta konec tedna pridružilo tudi mnogo slovenskih pridelovalcev. Tako se bodo danes in jutri (med 10. in 19. uro) ter v nedeljo (od 10. do 15. ure) na priložnostni tržnici, ki bo zavzela osrednjo ulico v Celovcu, med drugim predstavili ljubljanska hiša slaščic Tarangela, ajdovska vinoteka Faladur, sirarska kmetija Pustotnik iz Gorenje vasi, ekološka kmetija Dvornik s Prevalj, velenjska čokoladnica Lucifer, vinarstvo Čebron iz Vipavske doline, v vinarstvo usmerjena kmetija Hlebec iz Ljutomersko-Ormoških goric, sirarska kmetija Na Ravan iz Cerkna in znana Ribogojnica Fonda.