V gorički je nadevan tudi rob

Samo Herceg v gnetenju testa uživa že od otroških let, zato ni čudno, da je na mednarodnem tekmovanju v peki pice zasedel drugo mesto.
Pica je veliko več kot običajna jed. Nekoč je bila hrana revežev, danes pa je ena najbolj znanih in svetovno priljubljenih jedi na svetu.

Veliko ljudi se preizkusi v peki, eni ljubiteljsko, drugi na profesionalni ravni. Prekmurje, kot kaže, premore veliko odličnih picopekov, lani je namreč naziv najboljšega v Sloveniji osvojil Martin Žokš, letos pa je na mednarodnem tekmovanju v Splitu blestel Samo Herceg.

Med tiste, ki so že v otroških letih gnetli testo in pekli prve pice, je tudi Herceg iz Sebeborcev. Na začetku ljubiteljska dejavnost je prerasla v veliko strast, Herceg je namreč udeleženec tovrstnih državnih in mednarodnih profesionalnih tekmovanj.

»Peka pic me zanima že od mladih nog, zato sem se tudi izšolal za peka. Kar sedem let sem delal v pekarni, a sem se dela tam naveličal,« pravi Herceg, ki se je zaposlil v Gornji Radgoni, kjer je skrbel za peko pic.

Pred letom se jima je z izbranko ponudila priložnost, da prevzameta gostilno Trta Gril v Murski Soboti. Najprej so bili strankam na voljo hamburgerji, nato sta na meni dodala pico, pri kateri naš sogovornik s pridom izkorišča znanje, ki si ga je pridobil z delom v pekarni. »Veliko je odvisno od moke,« pojasni Herceg in pove, da je za popolno testo treba dodati nekaj ostre moke.

»Nato dodamo še sol, kvas, vodo in olje.« Bolj kot nadev je pomembno testo, pravi, če to ni dobro, nadev ne bo popravil okusa. Pri nas so pice bolj obložene kot v Italiji. Zato se na tekmovanjih, ki jih obiskuje, ocenjuje margerita. »Pri njih je margerita najbolj cenjena, saj se v njej najbolj izrazi prav testo,« pravi Herceg, ki se je letos udeležil mednarodnega tekmovanja v Splitu, kjer so strokovno žirijo sestavljali svetovno priznani in večkratni prvaki v peki pic. Herceg jih je prepričal. »Mislil sem, da nimam možnosti, na koncu pa sem osvojil drugo mesto. Kolikor vem, mi je to uspelo kot edinemu Slovencu doslej,« pravi.


Pred njim je že novo tekmovanje, poleti odhaja na svetovno prvenstvo v Neaplju, zato zdaj izpopolnjuje recepturo za pico, s katero se bo predstavil.
Rad se poigra z različnimi vrstami testa, ki mu doda različne sestavine, od ocvirkov do pražene čebule. A njegove stranke prisegajo na goričko pico: na njej so domača šunka, salame ter slanina, nadevan je tudi rob, in sicer s panceto. »Tako poskrbimo, da na krožniku ne ostane nič,« sklene Herceg.