V nosečnosti ni varnega alkohola

Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v obdobju dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere kot razvijajočega se otroka, njen vpliv pa seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja.

»Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oziroma presnovni vtis,« pojasnjuje prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, iz Medicinskega centra Barsos.

»V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. S tem si zagotovi lastno ustrezno prehranjenost in prehranjenost ploda v prvih tednih nosečnosti, ko se te morda še sploh ne zaveda. Načela zdrave prehrane za nosečnico so zmernost, kakovost, raznolikost, uravnoteženost, zdrav način priprave.«
 

Skrb za zdravje še pred spočetjem

Nosečnica naj torej izbira živila iz vseh živilskih skupin v priporočenih količinah, pri tem pa naj bo previdna pri alergenih, kot so mleko, nekateri mlečni izdelki, gluten, jajca, nekatere ribe, morski sadeži, oreški, soja, aditivi, opozarja prof. dr. Smrkoljeva: »Posebno nevarni so lahko arašidi, saj jih rade napadejo plesni, ki izločajo mikotoksine – aflatoksine, ter plesnivi siri. Prav tako je potrebna previdnost pri suhomesnatih izdelkih. Ne samo napačna, tudi pomanjkljiva ali čezmerna prehrana matere lahko vodi do zapletov, zato je ob vsakem preventivnem pregledu med nosečnostjo treba preveriti tudi naraščanje materine telesne teže. Priporočljivo je povečanje telesne teže za od 9 do 12 kilogramov med celotno nosečnostjo, pri čemer je treba upoštevati individualne razlike med nosečnicami.«


Predvsem med načrtovanjem nosečnosti je nujen zdrav življenjski slog, saj si bodoča mati s tem zagotovi lastno ustrezno prehranjenost in prehranjenost ploda v prvih tednih, ko se ženska nosečnosti morda še niti ne zaveda: »Priporočljivo je, da bi že pred spočetjem jedle zdravo, nemastno hrano. Vsekakor se je treba izogibati zelo slanim živilom, sladkim pijačam, slaščicam, ocvrtim živilom in iz prehrane povsem izločiti alkoholne pijače ter uživanje drugih psihoaktivnih snovi. Tudi kajenje je v nosečnosti zelo škodljivo in ga je priporočljivo opustiti!« To nikakor ni čas za toleranco do uživanja kakršnih koli psihoaktivnih snovi; alkoholna pijača, denimo, prek posteljice prehaja do še nerojenega otroka, ki ga lahko zaradi tega doletijo številne fizične in nevrološke poškodbe, ki so lahko trajne, opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Otroci se lahko zaradi materinega uživanja alkoholnih pijač v nosečnosti rodijo s hudim sklopom motenj, ki se imenuje fetalni alkoholni sindrom, opozarjajo, uživanje alkoholnih pijač v nosečnosti pa lahko povzroči tudi spontani splav v zgodnji nosečnosti ali odmrtje ploda v poznejših obdobjih, prezgodnji porod, prenizko porodno težo, nenadno smrt novorojenčka ter veliko drugih nevroloških motenj. Po oceni prof. dr. Smrkoljeve bi bilo treba tako v Sloveniji kot po svetu povečati ozaveščenost glede nevarnosti uživanja alkohola med nosečnostjo: »Strokovnjaki NIJZ so v sodelovanju z ginekologi in porodničarji v Sloveniji že v 2019 začeli širšo akcijo ozaveščanja nosečnic o nevarnosti pitja alkohola v nosečnosti.«


Alkohol je lahko zelo tvegan tudi med dojenjem, zato naj ga v tem obdobju matere povsem opustijo, še polaga na srce sogovornica: »Če mati pije alkohol redno, lahko že zmerna količina učinkuje na materin izcejalni refleks, znižuje količino mleka, vpliva na motoričen razvoj otroka, dojenčki mater, odvisnih od alkohola, slabše napredujejo pri teži in imajo lahko druge stranske učinke zaradi posredno zaužitega alkohola.«