OKUSI
V plasti zložene slastne jedi
Neskončno je receptov zanje, pri nas sta najbolj znani lazanja, ki ima za osnovo plasti testa, in musaka iz krompirja; jed v nepregorni posodi spečemo v pečici.
Odpri galerijo
Nekoliko manj vroče dni, ki jih še pričakujemo, lahko izkoristimo za pripravo jedi, ki zahtevajo več časa in uporabo pečice. Lotimo se sladic ali slanih jedi, med katerimi so priljubljeni različni narastki in zloženke iz zelenjave, mesa in testenin. Ljubitelji italijanske kuhinje prisegajo na klasično lazanjo, ki je sestavljena iz testenih plošč, bolonjske omake in bešamela, na podoben način pa pripravimo musako, le da testo zamenjamo s krompirjem. To sta dve različici jedi, ki se pogosto znajdeta na naših mizah, medtem ko jih po svetu najdemo še več.
Da ne bo zadrege, bomo v tem zapisu uporabili skupno ime zloženk, za katere je značilno, da so sestavljene iz več plasti, v katere izmenjaje nalagamo osnovo oziroma podlago in nadev. Ta je lahko mesni ali brezmesni. Prvega pripravimo iz mletega mesa, govejega ali mešanega, brezmesnega pa iz različnih vrst zelenjave, gob, stročnic, riža, kaše, pogosta sestavina je paradižnik ali paradižnikova omaka. Osnova je lahko poleg že omenjenih testenin ali krompirja tudi različna zelenjava, predvsem so v ta namen uporabni jajčevci in bučke.
Oboje narežemo na rezine ali kolobarje, debele približno centimeter, enako kot krompir. Vse sestavine praviloma nekoliko pokuhamo, dušimo ali popečemo, preden jih naložimo v posodo, zlagamo pa tako, da je na vrhu zmeraj osnovna plast. Na koncu lahko vse skupaj prelijemo z razžvrkljano smetano in jajci, potresemo z naribanim sirom ali obložimo s plastjo mocarele. Med plasti lahko namažemo še belo omako oziroma bešamel.
Zloženke so lahko kalorično zelo bogate in nasitne, lahko pa lahke in primerne tudi za pozni večerni obrok. To je odvisno od sestavin. Če želimo nizkokaloričnega, bomo iz recepta izpustili bešamel in posip iz polnomastnega sira in raje dodali več zelenjave. Pomembna sestavina zloženk so začimbe, poleti dodajamo sveža zelišča, ki jih potresemo tudi po že pečeni jedi. Pečemo jih na visoki temperaturi, lahko tudi več kot 200 stopinj, običajno je dovolj manj kot pol ure. Pomembno je, da se zgornja plast hrustljavo zapeče. Najboljše so še tople, predvsem mesne, zelenjavne pa teknejo tudi hladne. Če kaj ostane, pa lahko jed pogrejemo v pečici ali mikrovalovki.
Da ne bo zadrege, bomo v tem zapisu uporabili skupno ime zloženk, za katere je značilno, da so sestavljene iz več plasti, v katere izmenjaje nalagamo osnovo oziroma podlago in nadev. Ta je lahko mesni ali brezmesni. Prvega pripravimo iz mletega mesa, govejega ali mešanega, brezmesnega pa iz različnih vrst zelenjave, gob, stročnic, riža, kaše, pogosta sestavina je paradižnik ali paradižnikova omaka. Osnova je lahko poleg že omenjenih testenin ali krompirja tudi različna zelenjava, predvsem so v ta namen uporabni jajčevci in bučke.
Oboje narežemo na rezine ali kolobarje, debele približno centimeter, enako kot krompir. Vse sestavine praviloma nekoliko pokuhamo, dušimo ali popečemo, preden jih naložimo v posodo, zlagamo pa tako, da je na vrhu zmeraj osnovna plast. Na koncu lahko vse skupaj prelijemo z razžvrkljano smetano in jajci, potresemo z naribanim sirom ali obložimo s plastjo mocarele. Med plasti lahko namažemo še belo omako oziroma bešamel.
Zloženke so lahko kalorično zelo bogate in nasitne, lahko pa lahke in primerne tudi za pozni večerni obrok. To je odvisno od sestavin. Če želimo nizkokaloričnega, bomo iz recepta izpustili bešamel in posip iz polnomastnega sira in raje dodali več zelenjave. Pomembna sestavina zloženk so začimbe, poleti dodajamo sveža zelišča, ki jih potresemo tudi po že pečeni jedi. Pečemo jih na visoki temperaturi, lahko tudi več kot 200 stopinj, običajno je dovolj manj kot pol ure. Pomembno je, da se zgornja plast hrustljavo zapeče. Najboljše so še tople, predvsem mesne, zelenjavne pa teknejo tudi hladne. Če kaj ostane, pa lahko jed pogrejemo v pečici ali mikrovalovki.