NIJZ svetuje, kako ravnati, da ne boste imeli trebušnih težav
V času odpravljanja posledic poplav je izjemnega pomena preprečevanje črevesnih okužb, saj je tveganje za okužbe zaradi spremenjenih higienskih razmer, pomanjkanja pitne vode, in možnosti onesnaženja in okvar hrane, bistveno povečano.
Črevesne okužbe, ki jih povzročajo številni mikroorganizmi, se kažejo kot driska, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, splošno slabo počutje, glavobol in povišana temperatura.
Pristojne službe spremljajo stanje na prizadetih območjih. Trenutno je v obravnavi več primerov akutnih črevesnih okužb, ki se kažejo kot driske, bruhanja. Nacionalni Inštitut za javno zdravje RS (NIJZ) ocenjuje, da je oseb s težavami bistveno več, a ne potrebujejo zdravniške obravnave.
Vsi prostovoljci, ki že ali bodo sodelovali pri čiščenju in odstranjevanju posledic, se morajo zavedati pomena uporabe zaščitnih oblačil, rokavic, primernih čevljev ob delu in umivanja rok po izvedbi dela in pred hranjenjem.
Za preprečevanje okužb je ključno izvajanje šestih higienskih ukrepov, priporoča NIJZ.
- Poskrbimo za ustrezno higieno rok pred hranjenjem in pripravo hrane. Še posebej smo pozorni na higieno rok pred nego dojenčka ali starostnika. Po uporabi stranišča si roke obvezno umijemo.
- Ko čistimo blato, mulj, nosimo zaščitne rokavice, pred hranjenjem si moramo obvezno umiti roke in si jih, če se le da, razkužiti.
- Kjer voda ni pitna ali je v veljavi ukrep prekuhavanja, uporabljamo izključno prekuhano ali ustekleničeno vodo za pitje, pripravo hrane, pa tudi pranje surovega sadja in zelenjave, ki ju ne prekuhamo.
- Prekuhano vodo ali ustekleničeno nujno uporabimo tudi za pranje zob, vedno pri pripravi hrane za dojenčke, umivanju dojenčkov ali oslabelih oseb.
- Odprta živila, zelenjava, poplavljeno s poplavno vodo, ki je prišla iz bližnjih rek, moramo nujno zavreči, saj obstaja velika nevarnost, da so močno kontaminirane z mikroorganizmi, kemikalijami, oz. fizikalnimi delci.
- Surovo sadje in zelenjavo, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, na področjih, kjer velja ukrep prekuhavanja, obvezno operemo s prekuhano vodo; če to ni možno, pa z ustekleničeno.
Prekuhavanje vode je praviloma kratkoročen, nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost pitne vode. S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo.
Pitno vodo razkužujemo s prekuhavanjem – 3 minute vretja. Če je voda motna, jo predhodno zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo skozi več plasti čiste, prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo)…
Prekuhano vodo shranimo na hladnem v zaprti oz. pokriti posodi, da se naknadno ne onesnaži. Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur.
