V školjkah našli visoke vrednosti steklenih vlaken
Znanstveniki so izdali opozorilo, potem ko so v ostrigah in školjkah našli skrb vzbujajoče vsebnosti steklenih vlaken. To je prvič, da so bili drobni delci stekla najdeni v morski prehranjevalni verigi, kar je slab znak za varnost ljudi in okolja.
Fiberglas je ojačan plastični material, v katerega so vdelana izjemno drobna steklena vlakna. Material je lahek in vzdržljiv ter se pogosto uporablja pri izdelavi čolnov. A znanstveniki so ugotovili, da se sčasoma lahko razgradi v morski vodi in onesnaži naravo.
Vrste školjk, kot so ostrige in klapavice, so še posebej občutljive na te delce zaradi svojega načina prehranjevanja s filtracijo – za dostop do hranil namreč zaužijejo vodo iz okolice in jo prenesejo skozi svoje škrge, ki učinkovito filtrirajo delce hrane. Če je voda onesnažena, lahko strupeni delci zlahka vstopijo tudi v njihova telesa in se kopičijo v tkivih.
»S svojim hranjenjem preko filtra zaužijejo ogromno delcev, ki jih zamenjajo za hrano,« je za Newsweek povedala Corina Ciocan, glavna predavateljica morske biologije z univerze v Brightonu v Združenem kraljestvu.
Najhujše so ostrige
V novi študiji, objavljeni v Journal of Hazardous Materials, so raziskovalci z univerz v Portsmouthu in Brightonu v Združenem kraljestvu analizirali ostrige in dagnje, pobrane izpred aktivne ladjedelnice, da bi ugotovili, ali njihova mehka tkiva vsebujejo steklena vlakna. Vzorci so bili zbrani v pristanišču Chichester na južni obali Anglije.
Ekipa je v ostrigah našla kar 11.220 steklenih delcev na kilogram, v dagnjah pa 2.740 delcev na kilogram. »Naše ugotovitve kažejo na skrb vzbujajočo stopnjo kontaminacije morskih organizmov s stekleno plastiko,« je dejala Ciocan.
Kopičenje steklenih delcev je bilo še posebej izrazito v zimskih mesecih, kar raziskovalci pripisujejo takratni povišani dejavnosti vzdrževanja čolnov. K povečanju onesnaženosti s steklenimi vlakni lahko prispevajo tudi zapuščeni ribiški čolni.
Študija se je osredotočala na školjke, a delce steklenih vlaken so našli tudi v drugih organizmih, kot so morske trave in alge, majhni polži itd. »Ti delci se po navadi obnašajo kot sulice in se zaradi tokov in valov lahko zabodejo v organizme, prisotne v vodi,« je dejala Ciocan.
Posledice za ljudi
Študija je prva, ki dokumentira tako obsežno onesnaženje v naravnih populacijah tovrstnih lupinarjev.
Raziskovalci poudarjajo, da je treba narediti več, da bi razumeli obseg kontaminacije in njene možne posledice. »Delci iz steklenih vlaken imajo lahko močan vpliv, ker delujejo kot trščice,« je povedala Ciocan. »Vstopijo v mehko tkivo, organizem jih ne more izločiti in sprožijo proces vnetja, ki lahko vodi v druge patologije in celo smrt.«
Ugotovitve ne vzbujajo le skrbi za zdravje živali in njihove okoliške ekosisteme, ampak imajo lahko tudi znatne posledice za zdravje ljudi, zlasti tistih, ki uživajo te školjke.
»S steklom ojačano plastiko so že primerjali z azbestom,« so zapisali raziskovalci. Jasno pa je, da je potrebnih več raziskav, ki bi potrdile, v kakšni meri so ti delci nevarni za ljudi.
