V Sloveniji zaradi tega življenje izgubi 600 ljudi letno, a je možno preprečiti
Letošnji svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) nosi geslo Spoznajte svojo pljučno funkcijo. Poudarek je na pomenu merjenja pljučne funkcije, znane kot spirometrija, ki je ključna za zgodnje odkrivanje in spremljanje KOPB ter drugih pljučnih bolezni.
»Omogoča oceno zdravja pljuč skozi celotno življenje, saj lahko poslabšanje pljučne funkcije nastopi, še preden se pojavijo simptomi,« ob današnjem svetovnem dnevu poudarja asist. mag. Irena Šarc, dr. med., spec. pnevmologije, s Klinike Golnik.
Usodno kajenje
»V Sloveniji je razširjenost KOPB ocenjena na približno 5–10 odstotkov prebivalstva, kar je primerljivo z globalnimi podatki. Pri nas je vsako leto približno 2000 hospitalizacij zaradi poslabšanja KOPB, zaradi posledic bolezni pa na leto umre od 500 do 600 ljudi,« skrb vzbujajoče podatke razkriva zdravnica in opozarja, da je kajenje odgovorno za kar 85–90 odstotkov primerov KOPB!
»Pri dolgoletnih kadilcih se bolezen razvije v 15–35 odstotkih primerov. Dobra novica je, da opustitev kajenja prinaša koristi na kateri koli stopnji bolezni. V zgodnjih fazah prepreči oziroma upočasni napredovanje bolezni, v kasnejših pa zmanjša njeno breme ter izboljša kakovost življenja in preživetje.«
500–600
ljudi v Sloveniji vsako leto umre zaradi KOPB.
Povzročitelji bolezni so lahko tudi drugi, nadaljuje sogovornica: »Pljuča se razvijajo od obdobja v maternici do zgodnje odraslosti, v tem času pa so občutljiva za številne dejavnike, ki lahko ovirajo njihov optimalni razvoj. Če pljuča v tem ključnem obdobju ne dosežejo svojega polnega potenciala, se tveganje za razvoj KOPB in drugih kroničnih pljučnih bolezni v kasnejšem življenju bistveno poveča.
Onesnažen zrak in okužbe dihal spadajo med najpogostejše dejavnike, ki lahko negativno vplivajo na razvoj pljuč. Poleg tobačnega dima k nastanku KOPB pomembno prispevajo tudi dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku, poklicna izpostavljenost prahu, kemikalijam in dimu, pogoste okužbe dihal v otroštvu ter genetska nagnjenost, kot je pomanjkanje alfa-1 antitripsina. Razumevanje in zmanjševanje vpliva teh dejavnikov sta ključna koraka pri preprečevanju in zgodnjem obvladovanju bolezni.«
Nepopravljive poškodbe
KOPB je bolezen, ki napreduje ter povzroča trajno in nepovratno strukturno poškodbo pljuč, zgodnje odkrivanje in ukrepanje pa upočasnita njeno napredovanje.
»V zgodnjih stopnjah bolezni, ko so simptomi še blagi, lahko prenehanje kajenja, redna telesna aktivnost in ustrezno zdravljenje bistveno izboljšajo kakovost življenja in upočasnijo poslabšanje pljučne funkcije. Sicer pa se bolniki soočajo s simptomi, kot so kronični kašelj, izkašljevanje in težko dihanje. Težko dihanje sprva nastopi ob večjih telesnih naporih, denimo hoji navkreber, kasneje pa tudi pri manjših telesnih naporih ali celo v mirovanju. Napredovala bolezen lahko močno omeji vsakodnevne aktivnosti, nekateri bolniki pa potrebujejo dolgotrajno zdravljenje s kisikom na domu.«
Kajenje je odgovorno za kar 85–90 odstotkov primerov.
Zdravljenje KOPB in dostopna oskrba se v Sloveniji nenehno izboljšujeta. Poleg standardnih terapij, ki vključujejo zdravila za lajšanje simptomov in zmanjšanje poslabšanja, bo za manjšo skupino bolnikov na voljo tudi biološka terapija, ki se je v zadnjem obdobju izkazala za koristno pri preprečevanju poslabšanja bolezni, razkriva asist. mag. Šarčeva.
»Pri vseh bolnikih pa je velik poudarek na pljučni rehabilitaciji, ki združuje telesno vadbo, izobraževanje in psihosocialno podporo, s čimer bolnikom pomagamo izboljšati kakovost življenja. V Sloveniji si prizadevamo povečati dostopnost pljučne rehabilitacije tudi na ambulantnem nivoju, kar bi več bolnikom omogočilo, da se vključijo v te pomembne programe za obvladovanje bolezni in ohranjanje aktivnega življenjskega sloga.«
