V solati ali kot sladoled
Pastinak se počasi vrača na naše krožnike; zaradi močnega okusa ga mnogi raje skuhajo, iz korenov pa lahko pripravimo imenitno začimbo.
Odpri galerijo
Nevešče oko ga težko loči od peteršilja. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Pastinak, po domače tudi rebrinec, je bil poleg repe eno glavnih živil naših prednikov, z jedilnikov pa ga je izrinil krompir. Izvira iz Evrope, najbrž iz Sredozemlja, danes ga gojijo tudi drugod po svetu, predvsem v Ameriki. Zanimivo je, da v toplih krajih, od koder izvira, uspeva slabše, bolje rečeno: na severu zraste večji. V hladnih krajih ga bolj cenijo tudi zato, ker dobi boljši in značilen okus, ko nekoliko pomrzne.
Po videzu spominja na peteršilj, tako da ga nepozoren opazovalec težko loči. Po okusu ga lahko opišemo kot nekaj med korenjem in peteršiljem, je pa res, da s kuhanjem izgubi značilno aromo. Ta zanimiva korenovka, ki po vsebnosti škroba spominja na krompir, se postopoma vrača na naše vrtove, poznavalci jo bodo našli in nabirali tudi na travnikih in robovih njiv. Pastinak sejemo neposredno na prosto od zgodnje do pozne pomladi, setev lahko opravimo še tudi junija. Sejemo na gosto v vrsticah, med katerimi naj bo 20 centimetrov razmika, pozneje bomo v vrsticah rastline redčili na 10 centimetrov. Dobro se ujame s solato, čebulo, peso in redkvico, zemljo pred setvijo pognojimo s kompostom.
Čeprav je zimska zelenjava, ki jo lahko več mesecev hranimo v vlažni mivki, v hladilniku pa nekaj tednov, lahko pastinak vse leto kupimo v trgovinah. Korene uživamo surove ali toplotno obdelane, predvsem kuhane ali dušene, ki s tem, kot smo povedali, izgubijo izrazit okus. S svežim pastinakom popestrimo solate, bodisi zelene bodisi mešane, tako kot drugo zelenjavo jih naložimo v mesni, sirov ali kak drug sendvič. Nariban ali narezan na majhne kocke bo imenitno dopolnil solate s popečenim mesom in testeninami, drobno naribanega zamešamo v zelenjavne, skutne, tunine in druge namaze.
Podobno kot korenino peteršilja ga dodajamo v juhe med kuhanjem, vendar previdno pri količini, da ne bo okus jedi premočan. Posušene korene lahko zmeljemo v moko, ki jo uporabljamo kot začimbo (hranimo v dobro zaprtih posodah) ali moko za peko kruha ali peciva, kar je za naše kraje precej neobičajno. Takšno pecivo pečejo Angleži, ki iz pastinaka pripravljajo sladoled in sorbet. Ker je bogat s škrobom, ga lahko cvremo podobno kot krompir, narezanega na paličice. Imeniten je kuhan oziroma dušen v prilogah ali kremni juhi, iz njega pripravimo okusen pire.
Imenitni zelenjavni čips
Po videzu spominja na peteršilj, tako da ga nepozoren opazovalec težko loči. Po okusu ga lahko opišemo kot nekaj med korenjem in peteršiljem, je pa res, da s kuhanjem izgubi značilno aromo. Ta zanimiva korenovka, ki po vsebnosti škroba spominja na krompir, se postopoma vrača na naše vrtove, poznavalci jo bodo našli in nabirali tudi na travnikih in robovih njiv. Pastinak sejemo neposredno na prosto od zgodnje do pozne pomladi, setev lahko opravimo še tudi junija. Sejemo na gosto v vrsticah, med katerimi naj bo 20 centimetrov razmika, pozneje bomo v vrsticah rastline redčili na 10 centimetrov. Dobro se ujame s solato, čebulo, peso in redkvico, zemljo pred setvijo pognojimo s kompostom.
Gojimo ga na vrtu, najdemo pa tudi na robu travnika.
Čeprav je zimska zelenjava, ki jo lahko več mesecev hranimo v vlažni mivki, v hladilniku pa nekaj tednov, lahko pastinak vse leto kupimo v trgovinah. Korene uživamo surove ali toplotno obdelane, predvsem kuhane ali dušene, ki s tem, kot smo povedali, izgubijo izrazit okus. S svežim pastinakom popestrimo solate, bodisi zelene bodisi mešane, tako kot drugo zelenjavo jih naložimo v mesni, sirov ali kak drug sendvič. Nariban ali narezan na majhne kocke bo imenitno dopolnil solate s popečenim mesom in testeninami, drobno naribanega zamešamo v zelenjavne, skutne, tunine in druge namaze.
Dodajamo ga v juhe, a previdno pri količini, da ne bo okus jedi premočan.
Podobno kot korenino peteršilja ga dodajamo v juhe med kuhanjem, vendar previdno pri količini, da ne bo okus jedi premočan. Posušene korene lahko zmeljemo v moko, ki jo uporabljamo kot začimbo (hranimo v dobro zaprtih posodah) ali moko za peko kruha ali peciva, kar je za naše kraje precej neobičajno. Takšno pecivo pečejo Angleži, ki iz pastinaka pripravljajo sladoled in sorbet. Ker je bogat s škrobom, ga lahko cvremo podobno kot krompir, narezanega na paličice. Imeniten je kuhan oziroma dušen v prilogah ali kremni juhi, iz njega pripravimo okusen pire.
