NEGOTOVOST
V stiski nismo sami
Občutenje negotovosti in tesnobe v težkih časih je normalno, a vsaka kriza je tudi priložnost za spremembo na bolje.
Odpri galerijo
Zaradi epidemije in ukrepov za zajezitev novega virusa se mnogi soočajo s številnimi stiskami in težavami. Koronakriza je močno poudarila poteze, značilnosti in vzorce prav vsakogar od nas. V stresu damo ljudje iz sebe tisto, kar si prihranimo (in kar prihranimo drugim) v mirnem obdobju, pojasnjuje transakcijska analitičarka – psihoterapevtka Mirjana Frankovič iz Ljubljane.
Družine, v katerih skrbijo za kakovostne odnose kljub karanteni, šolanju na domu, izgubi zaposlitve, ohranjajo ali celo krepijo povezanost, solidarnost, razumevanje in podporo. »Tam, kjer so bili odnosi že prej slabi, se razdor žal poglablja, tudi ločitve so pogoste. Zanimivo pa je, da so se mnogi mladi pari, ki so pred karanteno živeli kot fant in punca, zdaj odločili za skupno življenje, kar je na neki način darilo korone.« Marsikdo je v teh mesecih prišel do spoznanja, česa si sploh želi (npr. kakšnega odnosa), in se je pripravljen posvetiti tudi temu delu svojega življenja.
Najbolj boleča je seveda izguba bližnjih zaradi nove bolezni, česar ne moremo primerjati s težavami preživetja, vse drugo, kar se je pokazalo v tem času, pa so bolezni odnosov, škodljivi odnosi do sebe, drugih, sveta, je prepričana sogovornica. Spomladi je menila, da so zaposleni starši šoloobveznih otrok prve triade in zlasti enostarševske družine soočeni z velikimi izzivi, a zdaj je videti, da so se spremembam (šolanje na domu itd.) prilagodili in se vse odvija bolj ali manj utečeno.
»Precej težko je za mladostnike, saj je izguba osebnega stika z vrstniki v obdobju, ko je ta najpomembnejši, hud primanjkljaj, ki ga virtualni stik ne more nadomestiti.« Tudi izguba zaposlitve oziroma prihodka je za vsakogar eden od najhujših izzivov, ki pogosto vodi v tesnobna in depresivna stanja, o posledicah koronakrize razmišlja psihoterapevtka.
Za pomoč v psihični stiski je na voljo kar več telefonskih številk. Kako, v katerih primerih lahko pomaga pogovor po telefonu in kdaj to ni dovolj, kdaj je treba poiskati pomoč zdravnika? Pogovor vsekakor pomaga, saj prinese razbremenitev, umiritev in oporo, je prepričana Mirjana Frankovič. »Povrne nam občutek, da v stiski nismo sami in da je to, kar doživljamo v teh tesnobnih in negotovih časih, normalno. V težkih, zahtevnih časih se ne moremo počutiti drugače kot težko.
Ob pogovoru lažje razumemo trenutno življenjsko situacijo, iskanje in udejanjanje možnih rešitev postane jasnejše.« Pogovor s prijateljem, sorodnikom ali svetovalcem po telefonu ali v živo pomaga, da lažje prepoznamo, kaj je v neki situaciji smiselno spremeniti in kaj je treba sprejeti. »Pomoč zdravnika ali strokovnjaka priporočam ob prvem znaku, da se (znova) ugrezamo v bolj temačno razpoloženje in razmišljanje ter da izgubljamo zanimanje za stvari, ki so nas veselile.«
V krizah, kot je tudi trenutna, imamo priložnost pogledati globlje vase, biti odkriti do sebe, razmišlja sogovornica. »Ugotovimo, česa si želimo in kaj smo pripravljeni narediti, da to dosežemo. Vsako krizo razumem tudi kot priložnost za spremembo na bolje. Človek je od vseh živih bitij daleč najbolj prilagodljiv na spremembe. Verjamem, da je zdaj čas, da to svojo super sposobnost izživimo s polno močjo in presežemo omejitve, ki smo si jih morda nekoč postavili.«
Družine, v katerih skrbijo za kakovostne odnose kljub karanteni, šolanju na domu, izgubi zaposlitve, ohranjajo ali celo krepijo povezanost, solidarnost, razumevanje in podporo. »Tam, kjer so bili odnosi že prej slabi, se razdor žal poglablja, tudi ločitve so pogoste. Zanimivo pa je, da so se mnogi mladi pari, ki so pred karanteno živeli kot fant in punca, zdaj odločili za skupno življenje, kar je na neki način darilo korone.« Marsikdo je v teh mesecih prišel do spoznanja, česa si sploh želi (npr. kakšnega odnosa), in se je pripravljen posvetiti tudi temu delu svojega življenja.
Najbolj boleča je seveda izguba bližnjih zaradi nove bolezni, česar ne moremo primerjati s težavami preživetja, vse drugo, kar se je pokazalo v tem času, pa so bolezni odnosov, škodljivi odnosi do sebe, drugih, sveta, je prepričana sogovornica. Spomladi je menila, da so zaposleni starši šoloobveznih otrok prve triade in zlasti enostarševske družine soočeni z velikimi izzivi, a zdaj je videti, da so se spremembam (šolanje na domu itd.) prilagodili in se vse odvija bolj ali manj utečeno.
»Precej težko je za mladostnike, saj je izguba osebnega stika z vrstniki v obdobju, ko je ta najpomembnejši, hud primanjkljaj, ki ga virtualni stik ne more nadomestiti.« Tudi izguba zaposlitve oziroma prihodka je za vsakogar eden od najhujših izzivov, ki pogosto vodi v tesnobna in depresivna stanja, o posledicah koronakrize razmišlja psihoterapevtka.
Ne tiščite v sebi!
Za pomoč v psihični stiski je na voljo kar več telefonskih številk. Kako, v katerih primerih lahko pomaga pogovor po telefonu in kdaj to ni dovolj, kdaj je treba poiskati pomoč zdravnika? Pogovor vsekakor pomaga, saj prinese razbremenitev, umiritev in oporo, je prepričana Mirjana Frankovič. »Povrne nam občutek, da v stiski nismo sami in da je to, kar doživljamo v teh tesnobnih in negotovih časih, normalno. V težkih, zahtevnih časih se ne moremo počutiti drugače kot težko.
Rutina pomagaPri vzpostavljanju občutka varnosti in predvidljivosti tako odraslim kot otrokom pomaga vsakdanja rutina. Če smo pred epidemijo redno telovadili, telovadimo tudi zdaj in povabimo še otroke, če smo risali, študirali, počnimo to še naprej, svetuje psihoterapevtka, ki hkrati ugotavlja, da mnogi, ki so živeli v enočlanskih gospodinjstvih in nekoliko bolj odmaknjeno, spremembe skoraj ne opazijo. Nekateri celo pravijo, da se jim življenje pravzaprav v ničemer ni spremenilo.
Ob pogovoru lažje razumemo trenutno življenjsko situacijo, iskanje in udejanjanje možnih rešitev postane jasnejše.« Pogovor s prijateljem, sorodnikom ali svetovalcem po telefonu ali v živo pomaga, da lažje prepoznamo, kaj je v neki situaciji smiselno spremeniti in kaj je treba sprejeti. »Pomoč zdravnika ali strokovnjaka priporočam ob prvem znaku, da se (znova) ugrezamo v bolj temačno razpoloženje in razmišljanje ter da izgubljamo zanimanje za stvari, ki so nas veselile.«
Najbolj boleča je izguba bližnjih zaradi nove bolezni, česar ne moremo primerjati s težavami preživetja, vse drugo pa so bolezni odnosov.
V krizah, kot je tudi trenutna, imamo priložnost pogledati globlje vase, biti odkriti do sebe, razmišlja sogovornica. »Ugotovimo, česa si želimo in kaj smo pripravljeni narediti, da to dosežemo. Vsako krizo razumem tudi kot priložnost za spremembo na bolje. Človek je od vseh živih bitij daleč najbolj prilagodljiv na spremembe. Verjamem, da je zdaj čas, da to svojo super sposobnost izživimo s polno močjo in presežemo omejitve, ki smo si jih morda nekoč postavili.«