V vročini ima srce več dela
Pred nami je prvi vročinski val letos, živo srebro naj bi v prihodnjih dnevih čez dan pokazalo med 30 in 35 stopinj Celzija. Ne le pri nas, temperature naj bi se nad 30 stopinj ta teden dvignile v skoraj vseh evropskih državah, v južnih regijah pa bi lahko prvič to poletje dosegle 40 stopinj Celzija.
Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva, z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo, poudarjajo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Vročina najbolj prizadene starejše, otroke, nosečnice in bolnike, osebe s socialno-ekonomskimi težavami in tiste, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja, denimo imajo slabše bivalne razmere, delavce, ki delajo na prostem, in prebivalce mest. V vročini ima srce več dela: ko je vroče, se telo segreje, žile se razširijo, krvni tlak se zniža, zato mora srce močneje in hitreje črpati kri, da ta hitreje kroži in pomaga koži pri ohlajanju. Nič čudnega, torej, da so pri visokih temperaturah posebno ogroženi ljudje s srčno-žilnimi boleznimi. Daljše obdobje vročine lahko povzroči kožne izpuščaje, vročinske krče in izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti in celo vročinsko kap.
Ravnajmo preventivno in zmanjšajmo obremenitev telesa s toploto. Hladimo sebe in prostore, in sicer z uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke, izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se segrevajo tudi v stanju pripravljenosti in tako dodatno ogrevajo prostor, svetujejo na NIJZ. Uporabimo ventilator, še bolj učinkovite pa so klimatske naprave. Če je nimamo, se vsaj za nekaj ur umaknemo tja, kjer jo imajo, na primer v nakupovalno središče, knjižnico: že nekaj ur na dan v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine. Ohladimo se s hladno prho ali kopeljo, lahko se ovijemo v hladne mokre brisače ali rjuho.
Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.
Pazimo na druge
Če smo zunaj, se umaknemo v senco in omejimo fizično aktivnost, in sicer na jutranje in večerne ure. Uživamo lahko hrano v manjših obrokih in dovolj tekočine, najbolje vodo, kar iz pipe; naj ne bo prehladna. Uživamo brezalkoholne pijače, izogibamo se tistim, ki vsebujejo sladkor, kofein in alkohol.
Telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil, naj bodo iz naravnih materialov, ohlapna, svetla. In ne pozabimo na zaščito pred soncem: ko je najbolj močno, med 10. in 17. uro, se mu ne izpostavljamo, poleg tega se zaščitimo s sončnimi očali, pokrivalom in kremo z zaščito pred UVA- in UVB-žarki s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili, to so na primer obraz, uhlji, hrbtišča rok.
Pazimo na druge; če oseba kaže znake pregretja, jo umaknemo na hladno, v senco ali hladen prostor. Ko je vroče, se znojimo in tako ohlajamo. Če se telo pregreje, se ne znojimo več, telesna temperatura naraste, zaradi tega trpijo vsi organi, vključno z možgani, nastopi utrujenost, toplotna izčrpanost. Med simptomi so vrtoglavica, motnje vida, močna žejo, slabost. V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega vseskozi hladimo; nezavestnemu ne dajemo tekočine. V primeru kakršnih koli težav, ki so neobičajne, ne minejo ali se slabšajo, se posvetujmo z zdravnikom. In ne nazadnje: nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu!
Že nekaj ur na dan v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine.
