V zrak za dvajset minut

Na podlagi ameriške raziskave kar 60 odstotkov ljudi ponoči občuti bolečine in krče v nogah, neka druga raziskava je dokazala, da je pojav pogostejši pri starejših od 50 let. Nad bolečinami v nogah, krči in oteklinami ljudje še posebno tarnamo poleti. Bolečine v nogah so torej pogost pojav. Običajno jih občutimo, če dolgo hodimo ali stojimo na enem mestu. Tudi fizična aktivnost, denimo tek, jih lahko povzroči, zlasti če naša telesna kondicija ni najboljša. Kaj pa, če bolečine trpimo v mirovanju, med sedenjem, spanjem?

Lahko so normalna posledica napornega dne, ko smo na primer veliko stali in imamo težke noge. Bolijo nas lahko mišice, lahko nas boli zaradi okvare hrbtenice ali živca, tudi zaradi ožilja. Bolečine in otekline pa so največkrat povezane s krčnimi žilami. Zlasti tisti, ki trpijo za temi, naj se izogibajo čezmernemu izpostavljanju vročini, dolgemu stanju, čim več naj hodijo in si dajejo hladne obkladke. Osnova za razvoj krčnih žil je dednost, torej če jih imajo starši, so k nastanku nagnjeni tudi potomci. Dejavnik so tudi hormoni, sploh pri ženskah, pa nosečnost, tudi (daljše) sedenje, premalo gibanja, debelost poslabšajo stanje venskega sistema. Krčne žile so lahko različno debele, segajo po celotnih spodnjih okončinah ali so le na manjših delih, so zgolj estetske, kar pomeni, da so razširjene modrikaste, lahko so pajkaste.

Bolečina je tudi normalna posledica napornega dne, ko smo na primer veliko stali. FOTO: Megaflopp/Getty Images

Noge lahko otekajo zaradi težav z venami ali z limfnim odtokom pa tudi zaradi srčnega popuščanja, okvare sečil, premalo ali nič gibanja in veliko sedenja.

Noge v zrak

In kaj lahko sami storimo za boljše počutje nog? Dobro je biti čim bolj telesno dejaven, dolgo sedenje in stanje nista priporočljiva, zato pa koristi hoja, najbolje v naravi, pa še sprostili se bomo, tudi kolesarjenje pomaga in plavanje, v teh pasjih dnevih se bomo v morju, jezerih in rekah ali bazenih ne le ohladili, ampak tudi okrepili telo. Če je treba ali kadar smo veliko na nogah, preventivno nosimo elastične nogavice. Izogibamo se vročini in soncu. Če veliko sedimo oziroma stojimo (nog ne prekrižamo v kolenih, saj to ovira venski pretok, raje jih prekrižamo v gležnjih), si čim pogosteje privoščimo odmor: premikajmo se, hodimo, prestopimo nekaj stopnic, gor in dol. Ali pa zaplešimo. Dvignimo se na prste in tako naredimo nekaj (plesnih) korakov. Najbolje bosonogi: stopajmo po travi in tudi pesku, tako bomo stopala zmasirali in pripomogli k boljšemu počutju.

Med počitkom, ko beremo napeto knjigo, na primer, noge dvignimo, najbolje nad srce, vsaj za 20 minut. Tako v njih nakopičena kri odteče in občutek je takoj lažji. Boleče in utrujene noge lahko osvežimo z mrzlo prho ali pa s kockami ledu, zavitimi v vlažno krpo. Nekajkrat potegnemo po podplatih vse do gležnjev. Olajšanje bomo kmalu občutili. Občutek težkih nog naj bi pomagala pregnati tudi kumara: ohlajeno naribamo, potem pa stopimo vanjo ali pa si naredimo obkladek ter ga pustimo delovati pet minut.

Ko smo ravno pri hrani: strokovnjaki svetujejo uživanje živil, ki vsebujejo malo maščob, sladkorja in tudi soli, raje posegajmo po tistih, ki vsebujejo veliko vlaknin in vitaminov C in E, oba sta nujna za zdravje žil. Sadje, zelenjava in in polnozrnata žita sestavljajo zdrav obrok, poleg tega veliko pijte, najbolje vode. Žile naj bi krepili ginko, glog in tudi borovnica. Kdor kadi, naj opusti to nezdravo razvado, ki škodi tudi žilam: prispeva k višanju krvnega tlaka, ta pa slabša krvne žile.

Pa še to: visoke pete so res videti seksi, a obremenjujejo žile, zato si, če ne moremo brez njih, omislimo malce nižje, obenem pa poskrbimo, da bodo oblačila udobna in ohlapna.