Tem posledicam se ne moremo izogniti
Večino svojega dneva presedimo, naš vsakdanjik je povsem drugačen od življenja naših prednikov, kar mnogi doživljajo kot slabo počutje in pomanjkanje energije, nedejaven življenjski slog pa je pomemben dejavnik tveganja za številne bolezni, opozarjajo strokovnjaki in dodajajo, da je lahko sedenje celo tako škodljivo kot kajenje!
Že dolgo je znano, da bi morali odrasli rekreaciji vsak teden nameniti najmanj 150 minut, a tudi to ni rešitev, če preostali čas po večini mirujemo; intenzivni trening namreč ne izniči posledic, ki smo si ji pridelali s celodnevnim sedenjem. Ključ je v prekinitvi oziroma čim krajšem času sedenja, opozarjajo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki svetujejo, da bi vsako uro morali vstati za najmanj eno minuto. Ta čas izkoristimo za telefonski pogovor, razgibavanje, krajši sprehod, pa tudi sicer vsako priložnost izkoristimo za hojo, nekaj počepov, predklon ... Namesto dvigala izberimo stopnice, ko je le mogoče, se na cilj odpravimo peš ali s kolesom.
Pogosto in dolgotrajno sedenje otežuje delo tudi presnovi.
Nastane tudi strdek
Majhni koraki lahko prinesejo velike spremembe, spodbujajo, za gibanje nam bo, denimo, nadvse hvaležna tudi presnova, ki bo tako lažje uravnavala krvni sladkor in razgrajevala maščobo. Pogosto in dolgotrajno sedenje ji otežuje delo, tako tvegamo debelost ter šibkejše mišice in kosti. Nedejavnost je zelo slaba tudi za vrat in hrbtenico ter srce in ožilje. Tisti, ki se premalo gibajo, pogosteje zbolevajo za diabetesom, obenem so dovzetnejši za srčno in možgansko kap, visok krvni tlak in povišano raven holesterola v krvi. Dolgotrajno sedenje lahko povzroči tudi krvni strdek in globoko vensko trombozo; strdek se lahko sprosti in odtava v pljuča, kar je lahko tudi smrtno nevarno.
Velik del krivde za sedeč življenjski slog gre pripisati tudi sodobni tehnologiji. Mnogi, žal tudi najmlajši, so prepogosto in predolgo prikovani pred zaslone, kar jih odvrača od gibanja in drugih dejavnosti. Ker je spontane otroške igre na prostem čedalje manj, morajo starši mnogo odločneje posegati tudi v prosti čas svojih malčkov in jih spodbujati h gibanju, predvsem pa morajo biti pri tem tudi sami zgled. Ne pozabimo niti na upokojence: mnogi sicer živijo nadvse dejavno, številni pa so večino dni osamljeni in brez konjičkov, zato si prosti čas krajšajo predvsem s televizijo. Povabimo jih v družbo in jih spodbudimo k telesni dejavnosti! E. B.
