Vam peša spomin? To so vaje, s katerimi ga lahko okrepimo
Spomin je tesno povezan s koncentracijo, oboje pa se lahko poslabša zaradi različnih stanj. Morda ste utrujeni ali premalo spite, ste pod stresom ali se vas loteva tesnoba. Manj si morda zapomnite zaradi določenih zdravil, na spomin pa negativno vpliva tudi uživanje alkohola in mamil. Hiperaktivni ljudje imajo pogosto težave s spominom, prav tako depresivni. Slabši spomin lahko povzročijo pomanjkanje glukoze v krvi (hipoglikemija), zmanjšano delovanje ščitnice in menopavza. Lahko je posledica duševne bolezni ali osebnostne motnje, denimo obsesivno-kompulzivne.
Bodite telesno aktivni
Redna aktivnost poskrbi za boljši pretok krvi po telesu, zaradi česar so bolje prekrvljeni tudi možgani, kar pozitivno vpliva na spomin. Dovolj je, da se vsak dan odpravite na polurni sprehod, še posebno po naravi, kar dokazano pomaga premagovati stres in spodbuja možgansko aktivnost. Sprehod v naravi je še posebno pomemben, če živite v mestu. Učinka pa ne bo, če vas bodo motile vaše elektronske napravice – zato jih pustite doma.
Telovadba za možgane
Tako kot telo potrebuje fizično dejavnost, da bi ostalo v formi, potrebujejo možgani miselno dejavnost, da bi delovali optimalno. V formi jih ohranjajte z dejavnostmi, kot so reševanje križank, branje in igranje družabnih in drugih iger. Na njihovo kondicijo dokazano dobro vpliva učenje plesa ali igranja na inštrument. Kakršna koli nova dejavnost odvrača možgane od tega, da bi se polenili.
Kdaj pomislimo na bolezen?
Slab spomin sam po sebi ni znak bolezni. Pozorni pa moramo biti, kadar nam pomagala, denimo zapiski, povezani z rečjo, ki smo jo pozabili, ne pomagajo in se kljub temu ne moremo spomniti želenega.
Bodite družabni
Druženje z novimi ljudmi, na primer tako, da se priključite skupini v domu za starostnike ali se lotite prostovoljskega dela, je prav tako odlična telovadba za možgane. Interakcija z drugimi ljudmi preprečuje depresijo in stres, ki sta lahko vzrok za slabše pomnjenje. Še posebno pomembno je, da se čim več družite, če sicer živite sami.
Zapisujte si
Pred časom je po televiziji krožila reklama, ki je zagotavljala, da pametni pišejo. Zapisovanje kraja in časa različnih obveznosti v zvezek, računalnik ali telefon vam bo pomagalo, da boste bolj organizirani, hkrati pa si boste že zaradi vnašanja podatkov vneseno informacijo morda bolj zapomnili.
Test z uro
Za ugotavljanje demence zdravniki uporabljajo test risanja ure. Preiskovanec mora narisati uro s številčnico, ki kaže 11 in 10 minut. Bolniki z demenco pri tem delajo napake.
Osredotočite se
Težko boste izboljšali svoj spomin, če boste hkrati počeli veliko stvari. Osredotočenost na zgolj eno početje vam bo pomagala, da si ga boste bolje zapomnili.
Spočijte si
Premalo spanja vpliva na spomin. Odrasel človek bi moral spati od sedem do devet ur na dan. Pomembno je, da je spanje kakovostno, brez zbujanja. Poskrbite, da bo vaša spalnica miren in tih prostor brez elektronskih naprav, v katerem boste z lahkoto zaspali. Tudi nenehno delo brez počitka slabša spomin.
Na kondicijo možganov dokazano dobro vpliva učenje igranja na inštrument.
