Vam tekne pomladna solata s travnika?

Regrat je gotovo najbolj priljubljena divje rastoča rastlina pri nas, ki jo uporabljamo v kulinariki. Ima specifičen okus, ki ga mnogi obožujejo, drugi ne marajo, redki so do njega ravnodušni. Uživanje regrata je povezano z rekreacijo, saj se je ponj treba odpraviti na travnik in tam sklonjen preživeti kar nekaj časa, preden ga bo v košari ali vrečki dovolj za kosilo. Lahko ga seveda kupimo pri branjevki, že očiščenega in opranega.

Če ga nabiramo sami, potrebujemo oster nožiček, s katerim zarežemo pod grmičkom, tako da odrežemo celo rastlino. S prsti odstranimo zunanje poškodovane liste in morebitne nečistoče, odrežemo poškodovane vršičke listov, potem pa še enkrat odrežemo nad korenino in liste položimo v vrečko ali košaro. Tako očiščeni regrat doma temeljito operemo v veliki količini vode, ki jo večkrat zamenjamo, tudi petkrat ali večkrat, dokler ne bo povsem čista.

Regrat ni le okusen, temveč je bogat s hranljivimi snovmi, vitamini in minerali, za katere nam bo telo po koncu zime še kako hvaležno, najbolje je, da uživamo presnega. Uživamo mlade, zelene liste in sočno rumeno sredico, ki jih zmešamo v solato z različnimi dodatki, trdo kuhanimi jajci, krompirjem, fižolom, ocvirki in slanino. Liste lahko tudi zmeljemo v presno juho ali imeniten namaz oziroma pesto, jih pripravimo v omaki, podobno kot špinačo, ki jo ponudimo k testeninam ali krompirju.


Glavna sezona nabiranja je od zgodnje pomladi do konca aprila, morda začetka maja, ko začne cveteti, listi pa postanejo temnejši, bolj trdi in žilavi. Sicer uživamo tudi korenine, iz katerih pripravljamo čaje, nabiramo pa jih maja in junija ter septembra. Uporabni so tudi cvetovi, iz katerih pripravimo okusen sirup. Travnik, kjer ga bomo nabirali, skrbno izberimo, poiščimo čim bolj odročnega, ki ga ne polivajo z gnojnico ali pršijo s kemičnimi sredstvi.

Tudi v vinogradih, kjer sicer raste najlepši, se ga raje izognemo, saj se v intenzivnem vinogradništvu uporablja veliko škropiv. Seveda pa je treba pri nabiranju upoštevati voljo lastnika travnika, da ne bo hude krvi, se je najbolje z njim dogovoriti.