Varne porjavelosti v solariju ni

Uporaba solarijev v mladosti je nedvoumno povezana s kožnim rakom. Rezultati mednarodne agencije za raziskavo raka kažejo na kar 75-odstotno povečano tveganje pri posameznikih, ki so kot otroci ali najstniki uporabljali solarij.

Danes je neizpodbitno dejstvo, da so sončni žarki (natančneje UV-žarki) človeški koži škodljivi. Okvare kože zaradi prepogoste izpostavljenosti tem žarkom se začenjajo že po prvem nezaščitenem sončenju dojenčka. Klinične študije omenjajo, da približno tri četrtine žarčenja kože z ultravijoličnimi žarki prejmemo že do 18. leta starosti.

Okvare kožnih struktur, ki so posledice bodisi enkratno obilnega ali dolgotrajnega čezmernega sončenja, imajo za posledico pravo eksplozijo v pojavljanju kožnega raka. Kot pravi specialistka dermatovenerologije mag. Metka Adamič, dr. med., pretirano izpostavljanje kože UV-žarkom lahko privede do takojšnjih ali zapoznelih negativnih reakcij v koži.

»Ultravijolični žarki so lahko tudi sprožilci številnih kožnih obolenj in pojavov, kot so opekline, fototoksičnost, fotoalergija, kronični aktinični dermatitis, polimorfna svetlobna dermatoza, aktinični prurigo, solarna urtikarija, aktinične keratoze, aktinični heilitis, akneiformne spremembe in kožni rak.«

Posledica izpostavljanja UV-žarkom sta vsekakor prezgodnje staranje kože in sprožitev ali poslabšanje nekaterih kožnih obolenj. »Na koži opažamo poslabšanje nekaterih bolezni, kot so: rosacea, akne, perioralni dermatitis ... Znano je, da so za nastanek opeklin, vnetja in rdečine na koži odgovorni UVB-žarki, ki pa ne prodirajo globoko v kožo – 70 odstotkov jih doseže le osnovno, bazalno plast povrhnjice.

Žarki daljših valovnih dolžin, to so UVA-žarki, pa so prodornejši, kar štiri petine jih sega v usnjico in so v akutnem obdobju odgovorni za nastanek fotoalergij in fototoksičnih reakcij. Večina solarijev seva v glavnem prav UVA-žarke. Po dolgotrajnem preobilnem oziroma ponavljajočem se izpostavljanju pa so oboji žarki odgovorni za prezgodnje staranje kože, oslabitev imunskega sistema ter fotokarcinogenezo. V zadnjem času ugotavljamo, da imajo tudi infrardeči žarki ter tudi žarki vidne svetlobe škodljive učinke na kožne strukture.«
 

Sončenje je lahko nevarno

Pojavnost melanoma v Sloveniji in po svetu še narašča. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo predvsem zaradi zgodnjega odkrivanja melanoma, ki predstavlja približno pet odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov smrti zaradi kožnega raka. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembno pa je tudi njihovo medsebojno delovanje.

Približno 10 odstotkov bolnikov z melanomom ima genetsko nagnjenost za njegov nastanek. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma štejemo: zaščito kože pred UV-sevanjem, tako pred naravnim kot umetnimi viri, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože.

Razširjeni strokovni kolegij za dermatovenerologijo in Združenje slovenskih dermatologov že več let svarita ljudi pred nevarnostjo sončenja oziroma izpostavljanja ultravijoličnim žarkom, tudi v solarijih. Dokazano je, da so ultravijolični žarki škodljivi za kožo, pravijo. Posamezniki, ki se izpostavljajo UV-žarkom v solarijih, so namerno ali po pomoti zavajani v prepričanju, da gre za varno pridobivanje porjavelosti.

Uporabniki solarijev imajo pravico do korektnih in nezavajajočih informacij glede nevarnosti UV-žarkov. Obarvanost kože, ki jo pridobimo v solariju, je posledica delovanja umetnega vira UV-žarkov. Za vse oblike ultravijoličnega sevanja pa je znanstveno dokazano, da prispevajo k razvoju kožnega raka (melanoma in karcinoma) in prezgodnjemu staranju kože. To se kaže kot nastajanje gub, izguba elastičnosti kože, rumenkasto obarvanje kože, rjavo obarvane lise na koži ipd.

Prav tako imajo vse oblike ultravijoličnega sevanja negativen učinek na imunski sistem, dodaja Metka Adamič: »Noben solarij ne daje varne porjavelosti, prav tako viri umetne UV-svetlobe v normalnem življenju nikakor niso potrebni za nastajanje potrebnih količin vitamina D.« Zato odsvetuje pridobivanje porjavelosti v solarijih.
 

Solariji in tveganje

Točnega podatka, koliko solarijev je v Sloveniji, nimamo. Po kvalifikaciji AJPES lahko to dejavnost opravljajo podjetja, ki so registrirana pod dejavnost 96.040 – dejavnosti za nego telesa, kamor spada tudi obratovanje solarijev. A pod to šifro so vključene tudi druge dejavnosti v zvezi z nego telesa, za izboljševanje telesnega počutja in sprostitev, ki jih opravljajo turške kopeli, savne in parne kopeli, solariji, saloni za hujšanje, saloni za masažo (razen fizioterapevtskih) ipd. V letu 2017 je bilo v Sloveniji 871 takšnih podjetij.


»Točnega števila solarijev ne poznamo, ocenjujemo pa, da jih je pri nas med 100 in 200,« je za Nedeljske novice povedal dr. Blaž Valič z Inštituta za neionizirna sevanja (INIS), ki je pooblaščen za izvajanje usposabljanja osebja in izvajanja meritve UV-sevanja v solariju.
 

Meritve na tri leta

Kot pravi Valič, v Sloveniji v vsakem solariju na tri leta izvedejo meritve UV-sevanja. »Če teh meritev ni, zdravstveni inšpektorat solariju prepove dejavnost. Podobno izvaja inšpektorat nadzor nad usposobljenostjo zaposlenih. Skupno prejeti odmerek UV-sevanja se z dodatnimi obiski solarija poveča, kar poveča tveganje za nastanek določenih tipov raka.

Zato je tako UV-sevanje kot tudi solarij razvrščen v skupino I kancerogenih dejavnikov, za katere je dokazano, da so rakavi. Če pa se kdo že odloči, da bo obiskal solarij, velja upoštevati tako obvestila o zdravstvenih tveganjih in omejitvah, ki so določena v 26. členu pravilnika,« še pove dr. Valič. Priporoča, da se v solariju pozanimajo o zadnjih meritvah UV-sevanja.


Na Zdravstvenem inšpektoratu RS so v letu 2017 v solarijih opravili 71 inšpekcijskih pregledov, v letu 2018 pa 65. »V letu 2017 je bilo v devetih odstotkih opravljenih pregledov ugotovljeno, da so solariji pomanjkljivo servisirani in vzdrževani, v osmih odstotkih, da še niso opravili meritev UV-sevanja, v treh odstotkih pa, da ni nameščenih obvestil o zdravstvenih tveganjih in omejitvah oziroma so ta pomanjkljiva ter da na vidnem mestu v čakalnici ni nameščene tabele posameznih fototipov kože.

V dveh odstotkih opravljenih nadzorov je bilo ugotovljeno, da se avtomatski solariji ne uporabljajo ob nadzoru osebja in da izvajalci ne izkazujejo, da se za namen kozmetičnega sončenja uporabljajo le solariji tretjega razreda,« so povedali na zdravstvenem inšpektoratu.


Kršitve so se ponovile tudi lani, ko je bilo v 15 odstotkih opravljenih pregledov ugotovljeno, da še niso opravili meritev UV-sevanja solarijev, v devetih odstotkih pa je bilo ugotovljeno, da so solariji pomanjkljivo vzdrževani. Kazni za lastnike solarijev v primeru nepravilnosti so izrek opozorila in izdaja upravne odločbe.