Varnega sončenja ni
Še pred nekaj leti je bila zagorela polt zelo zaželen lepotni ideal, milijoni po svetu so se neusmiljeno nastavljali žgočemu soncu, da bi ga dosegli, na dolgoročne posledice nismo (po)mislili. A te se seštevajo in lahko na plan izbruhnejo celo čez desetletja: čezmerna izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju (UV) namreč povzroča opekline, prezgodnje staranje kože in, kar je še najpomembneje, je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka!
UVB-žarki delujejo predvsem na površino kože in povzročajo nastanek sončnih opeklin, kar najbrž vsi poznamo; koža se vname, pordi, pojavi se pekoča bolečina, nastanejo lahko celo mehurji. Ko spodaj zraste novo tkivo, se začne poškodovana plast luščiti. UVA-žarki, ki, mimogrede, prehajajo tudi skozi steklo in oblake, pa prodrejo tudi globlje v kožo in povzročijo njeno hitrejše staranje; postane suha, trda, nagubana, spremeni barvo in se stanjša. Izrazito vidne lahko postanejo drobne rdeče krvne žilice, pojavijo se pege. Ne pozabimo, večina znakov staranja kože je posledica dolgoletne izpostavljenosti UV-žarkom, zaščitna sredstva proti soncu so torej tudi najboljša krema proti gubam!
Ustrezna pogostost nanosa je torej še pomembnejša od višine faktorja, prav tako ne gre zanemariti ustrezne količine.
Tako UVB- kot UVA-žarki pa lahko poškodujejo tudi dedni material celic, kar privede do nastanka kožnega raka. »Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča,« pravijo na NIJZ, po podatkih Registra raka je kožni rak brez melanoma pri nas na prvem mestu po pogostosti ob upoštevanju obeh spolov, diagnosticiranih je povprečno 3326 novih primerov na leto. Narašča tudi število novih primerov malignega melanoma kože, v povprečju 610 primerov na leto, njegova pojavnost v zadnjih desetletjih najbolj strmo naraščala.
Za vsakega svoj faktor
Nujna je torej zaščita, najbolje mehanska, torej pokrivala s čim širšimi krajci, dolgi rokavi iz zračnih materialov, izogibamo se soncu med 10. in 16. uro, nosimo kakovostna sončna očala, in z izdelki z zaščitnim faktorjem. Ta je na embalaži označen s slovensko kratico ZF ali angleško SPF.
Nekateri sklepajo, da je višina ZF sorazmerna z močjo zaščite pred UV-žarki, da torej ZF 30 pomeni dvakrat močnejšo zaščito kot ZF 15. A v resnici višji ZF ne pomeni izrazito močnejše zaščite pred UV-žarki, ZF 50 jih blokira približno 98 %, ZF 30 približno 97 % in ZF 15 okoli 93%. Razlika je predvsem v trajanju zaščite, ZF nam namreč pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo; če bi koža brez zaščitnega sredstva pordela po 10 minutah, bo ob uporabi ZF 15 po 15-krat daljšem času, torej po 150 minutah, ob uporabi ZF 30 pa po 30-krat daljšem času, torej po 300 minutah. Ustrezna pogostost nanosa je torej še pomembnejša od višine faktorja, prav tako ne gre zanemariti ustrezne količine.
Z naraščanjem ozaveščanja o nujnosti zaščite pred soncem se je lepo okrepil trg zaščitnih sredstev, pripravek lahko dandanes dobimo v kremi, losjonu, pršilu, stiku, nekateri so narejeni za še posebno občutljivo otroško kožo, na trgu so izdelki, primerni za kožo na obrazu, po uporabi katerih nas ne pečejo oči, nekaterim so dodane negovalne sestavine, denimo vitamin E, hialuronska kislina ... Izgovorov, da zase ne najdemo primernega produkta, res ne bi smelo biti več, konec koncev dermatologi že dolgo vztrajajo, da varnega sončenja tako rekoč ni.
Večina znakov staranja kože je posledica dolgoletne izpostavljenosti UV-žarkom.
In kaj lahko storimo, če poleti kljub temu obožujemo zagoreli videz kože? Na srečo je v vzponu tudi trg čedalje bolj kakovostnih samoporjavitvenih produktov. Z njihovo uporabo bomo na zdrav način dosegli videz zagorele polti.
