KORENJE
Varuje srce in niža holesterol
Korenje ima obilo koristi za naš organizem, obnavlja poškodovane celice, ohranja zdravo kožo, varuje vid, nadzoruje krvni tlak itd.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Getty Images
Korenje gojimo že več kot tisoč let, gojitelji so razvili mnoge vrste, več kot sto jih je, različnih velikosti in barv, po večini jemo oranžno, a obstaja tudi vijolično pa rdeče, rumeno in celo črno.
Njegova oranžna barva daje vedeti, da je ta zelenjava bogata z betakarotenom (ki krepi odpornost, varuje pred okužbami in tudi rakom; mimogrede, omenjena snov je ime dobila prav po korenju!), vsebuje še karotenoida alfakaroten in lutein, ki imata funkcijo antioksidantov. No, vsebuje še vitamine A (v 100 g ga je 5 mg), K, C (5,9 mg na 100 g), E, B1, B2, B3, B6, folno kislino pa fosfor, kalij, mangan in molibden, raziskave so pokazale še vsebnost poliacetilenov, najpomembnejša sta falkarinol in falkarindiol, ki preprečujeta rast rakavih celic na debelem črevesju.
Bogato je s sladkorjem, zaradi česar je idealna malica, saj nas preskrbi z energijo. In čeprav je sladko, ga lahko jedo tudi diabetiki: karotenoidi pomagajo nadzorovati nivo sladkorja v krvi. Korenje je eno najboljših virov vitamina A, ki je pomemben za zdravje kosti, zob, oči in kože, betakaroten varuje pred makularno degeneracijo, glavkomom, katarakto. Pri kuhanju mu je dobro dodati malo maščobe, saj se karoten lahko spremeni v vitamin A le ob prisotnosti maščobe.
Vitamin A je esencialno živilo, ki ga telo ne more sintetizirati samo, zato ga moramo zaužiti s hrano. Zelenjava temno oranžne barve dobro varuje zdravje srca in ožilja, kažejo raziskave. Zaradi obilice vlaknin in pektina niža povišani slabi holesterol ter dviga raven dobrega, HDL-holesterola. Redno uživanje korenja naj bi za 40 odstotkov nižalo tveganje možganske kapi. Učinkovito ustavlja drisko, spodbuja prebavo in delovanje jeter, ljudska medicina ga priporoča pri odpravljanju zajedavcev – podančic: otroci naj bi pili korenčkov sok, in sicer po 2 dl na dan, in jedli naribano korenje z naribanim jabolkom.
Zaradi hranil ga priporočajo pri slabosti organizma, slabokrvnosti in bolezni, ki jih povzroči pomanjkanje vitaminov (denimo skorbut). Korenčkov sok pospešuje izločanje vode iz telesa, v kombinaciji z medom ga priporočajo pri bolečinah v grlu in za krepitev imunskega sistema. Revmatiki naj bi pili korenčkov sok, saj ta iz telesa odstranjuje škodljive snovi. Pozitivno vpliva tudi na oralno zdravje: ko ga grizljate, odstranjujete ostanke hrane z zob, obenem pa negujete dlesni; poleg tega korenje spodbuja nastajanje sline, ki uravnoveša nivo kisline in preprečuje nastanek kariesa.
Uporabljamo ga lahko tudi zunanje, saj celi ekceme in rane, pomagal naj bi pri rozaceji, tudi dermatitisu. Izboljšuje videz kože, pri tem zlasti pomagata korenčkov sok in olje, slednje še posebno ustreza suhi in dehidrirani koži.
Skrbi celo za lepo polt, v domači kuhinji si naredimo masko: žlico korenčkovega soka zmešamo z žlico oljčnega olja in nanesemo na očiščen obraz in vrat, lahko tudi dekolte, po 20 minutah speremo z mlačno vodo. Ali pa dve žlici naribanega korenja pomešamo z žlico medu, nanesemo na očiščen obraz, vrat in dekolte, po 15–20 minutah pa speremo z mlačno vodo.
FOTO: Guliver/Getty Images
Njegova oranžna barva daje vedeti, da je ta zelenjava bogata z betakarotenom (ki krepi odpornost, varuje pred okužbami in tudi rakom; mimogrede, omenjena snov je ime dobila prav po korenju!), vsebuje še karotenoida alfakaroten in lutein, ki imata funkcijo antioksidantov. No, vsebuje še vitamine A (v 100 g ga je 5 mg), K, C (5,9 mg na 100 g), E, B1, B2, B3, B6, folno kislino pa fosfor, kalij, mangan in molibden, raziskave so pokazale še vsebnost poliacetilenov, najpomembnejša sta falkarinol in falkarindiol, ki preprečujeta rast rakavih celic na debelem črevesju.
Bogato je s sladkorjem, zaradi česar je idealna malica, saj nas preskrbi z energijo. In čeprav je sladko, ga lahko jedo tudi diabetiki: karotenoidi pomagajo nadzorovati nivo sladkorja v krvi. Korenje je eno najboljših virov vitamina A, ki je pomemben za zdravje kosti, zob, oči in kože, betakaroten varuje pred makularno degeneracijo, glavkomom, katarakto. Pri kuhanju mu je dobro dodati malo maščobe, saj se karoten lahko spremeni v vitamin A le ob prisotnosti maščobe.
Vitamin A je esencialno živilo, ki ga telo ne more sintetizirati samo, zato ga moramo zaužiti s hrano. Zelenjava temno oranžne barve dobro varuje zdravje srca in ožilja, kažejo raziskave. Zaradi obilice vlaknin in pektina niža povišani slabi holesterol ter dviga raven dobrega, HDL-holesterola. Redno uživanje korenja naj bi za 40 odstotkov nižalo tveganje možganske kapi. Učinkovito ustavlja drisko, spodbuja prebavo in delovanje jeter, ljudska medicina ga priporoča pri odpravljanju zajedavcev – podančic: otroci naj bi pili korenčkov sok, in sicer po 2 dl na dan, in jedli naribano korenje z naribanim jabolkom.
Zaradi hranil ga priporočajo pri slabosti organizma, slabokrvnosti in bolezni, ki jih povzroči pomanjkanje vitaminov (denimo skorbut). Korenčkov sok pospešuje izločanje vode iz telesa, v kombinaciji z medom ga priporočajo pri bolečinah v grlu in za krepitev imunskega sistema. Revmatiki naj bi pili korenčkov sok, saj ta iz telesa odstranjuje škodljive snovi. Pozitivno vpliva tudi na oralno zdravje: ko ga grizljate, odstranjujete ostanke hrane z zob, obenem pa negujete dlesni; poleg tega korenje spodbuja nastajanje sline, ki uravnoveša nivo kisline in preprečuje nastanek kariesa.
Korenje je zdravo tudi za zobe in dlesni.
Uporabljamo ga lahko tudi zunanje, saj celi ekceme in rane, pomagal naj bi pri rozaceji, tudi dermatitisu. Izboljšuje videz kože, pri tem zlasti pomagata korenčkov sok in olje, slednje še posebno ustreza suhi in dehidrirani koži.
Skrbi celo za lepo polt, v domači kuhinji si naredimo masko: žlico korenčkovega soka zmešamo z žlico oljčnega olja in nanesemo na očiščen obraz in vrat, lahko tudi dekolte, po 20 minutah speremo z mlačno vodo. Ali pa dve žlici naribanega korenja pomešamo z žlico medu, nanesemo na očiščen obraz, vrat in dekolte, po 15–20 minutah pa speremo z mlačno vodo.
