Dan po zabavi: je vaš glas kot mora biti?
Zaradi preveč govorjenja in pretiranega naprezanja lahko hitro ostanemo brez glasu. Po podatkih naj bi imelo težave z glasilkami več deset milijonov ljudi po svetu. Praviloma svoje glasilke najbolj obremenjujejo tisti, ki v svojih poklicih veliko govorijo, a težave z glasom imamo lahko tudi vsi drugi, če ne skrbimo za pravilno dihanje in na splošno za dovolj kondicije.
Kot zapišejo na Akademiji za glas, ki jo je leta 2018 ustanovila Nataša Nahtigal, je osnovna funkcija glasilk, da varujejo pljuča, da ne bi vanje zašel kakšen košček hrane ali pri otrocih kakšen predmet (če se to zgodi, se glasilke oglasijo in zakašljamo). Njihova sekundarna funkcija je, da ustvarjajo zvok, s katerim se sporazumevamo. Glasilke so med dihanjem odprte, da zrak lahko neomejeno potuje v pljuča in iz njih. Med govorom in petjem se odpirajo in zapirajo z veliko hitrostjo ter s tem spreminjajo izdihan zrak v zvok. Zaprte so, ko poskušamo dvigniti kakšen težek predmet. »Glasilke so dve gubi v grlu, ki se odpirata in zapirata z veliko hitrostjo ter s tem ustvarjata zvočno valovanje. Kot bi v našem grlu ploskali. Odprejo in zaprejo se tudi do tisočkrat v eni sami sekundi. Ker tako hitrih vibracij s prostim očesom ne moremo zaznati, za pregled glasilk uporabljamo stroboskop, posebno napravo, ki nam pokaže njihovo upočasnjeno gibanje.«
Pri ohranjanju zdravih glasilk je pomembno pravilno dihanje.
Od šepeta do kričanja
Govor je posledica mišično-živčne dejavnosti, pri kateri morajo natančno usklajeno delovati možgani, usta, žrelo, grlo z glasilkama, pljuča, mišice prsnega koša in trebuha ter druga čutila. Glasilke sestavljata dve zelo prilagodljivi struni, ki ju tvorijo sluznice, mišici in ligamenta. Z usklajenimi vibracijami ob potiskanju zraka skoznje ustvarjata glas, tako od tihega šepeta do glasnega kričanja.
Hripavost je pogosta pri ljudeh, ki veliko govorijo, kot so na primer igralci, učitelji, pevci, to povzroči vnete in otekle glasilke, na njih pa se lahko pojavijo tako benigne spremembe, kot so polipi, granulomi ali razjede, kot tudi maligne. Odlični naravni zdravili za premagovanje hripavosti sta vrtna jerebika in navadni bedrenec, poznavalci priporočajo tudi uživanje sirupa iz smrekovih vršičkov, ki blagodejno deluje na sluznice dihal.
Da je pri ohranjanju zdravih glasilk zelo pomembno pravilno dihanje, je jasno. Pravzaprav je dihanje najpomembnejša funkcija telesa. S pomočjo dihanja iz svojega telesa odstranjujemo strupene snovi. Pravilno dihanje prispeva k dobremu delovanju srčno-žilnega sistema, oksigenaciji možganov in samoregulaciji živčnega sistema. Od dihanja je odvisno človeško življenje, od pravilnega dihanja pa, kako dolgo in zdravo bo to življenje, pravi pevka, igralka in učiteljica pravilnega dihanja Manca Izmajlova, tudi avtorica knjige Vdihni življenje s polnimi pljuči. »Dihalne vaje zelo okrepijo govorni in pevski glas in pomagajo izboljšati javni nastop. Omogočajo tudi hitrejši napredek pri športu, zlasti plavanju in potapljanju. Zelo koristne so lahko pri šolskem pouku, saj ohranjajo pozornost, otroke umirijo in napolnijo z novo delovno energijo. Povrnejo sposobnost dihanja skozi nos, okrepijo spanec, izboljšajo imunski sistem in preprečujejo prehladna obolenja. Prve rezultate opazimo že po nekaj dneh,« zapiše Izmajlova. Že po nekaj tednih vadbe približno 15 minut na dan se povrne sposobnost globokega dihanja, ki je danes pri 80 odstotkih odraslih okrnjena.
Pravilno je dihanje skozi nos. To je zlasti pomembno v obdobjih, ko so na pohodu virusi. Sluznica nosu se razteza vse do bronhijev. Mikrobi, ki z vdihom skozi nos vstopijo v njeno sluz, večinoma odmrejo. Zaradi dihanja skozi usta smo veliko bolj dovzetni za prehlade in druge okužbe.
