Vas večkrat muči vnetje mehurja? To svetujejo zdravniki
O vnetju mehurja je, predvsem med ženskami, še največ govora poleti. Ko jih doleti ta težava, večina najprej pomisli, da sta krivi plavanje in sončenje v mokrih kopalkah. Nekateri se spomnijo tudi opozoril urologov, da ni pametno urinirati med kopanjem v morju, saj naj bi s tem mikroorganizmi iz vode laže prodrli do mehurja. Prof. dr. Bojana Beović, dr. med, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana pojasnjuje: »Za nastanek in potek okužbe sta vedno soodgovorna povezana dejavnika, ki vplivata drug na drugega. Prvi je sposobnost mikroorganizma, da povzroči bolezen, drugi pa trenutna dovzetnost oziroma naravna odpornost gostitelja. Se pa občasno iz različnih razlogov pojavljajo izbruhi različnih aktivnejših bakterij. Pred časom so bili to streptokoki, ki povzročajo angino ali šen. A tudi ti izbruhi niso sezonski, saj nihajo na veliko daljša večletna obdobja.«
Na vodo takoj po spolnem odnosu
O vnetju mehurja sicer govorimo takrat, ko posameznik začuti pekoč občutek med uriniranjem in bolečine v predelu mehurja. S ponavljajočimi se vnetji pa se srečujejo predvsem mlade spolno aktivne ženske. »Z vnetjem urinarnega trakta, ki ga povzroča bakterija Escherichia coli, ki je sicer normalno prisotna v našem črevesju in tudi v blatu, naj bi se vsaj enkrat v življenju srečala približno vsaka peta ženska,« pojasnjuje Beovićeva in dodaja, da naj bi se pri približno četrtini vnetje ponavljalo in pri nekaterih prešlo v kronično obliko. »Za okužbo so najbolj dovzetne mlade spolno aktivne ženske in tiste z redkejšimi spolnimi odnosi.
Pri ženskah je pot do mehurja krajša kot pri moških, zato mikroorganizmi lažje vstopijo v mehur in se tam razmnožujejo.
Vzrok je predvsem anatomski. Ženska sečnica je namreč v povprečju dolga le do pet centimetrov, zaradi česar je pot do mehurja relativno kratka, ustje sečnice pa leži blizu nožnice in danke. Zaradi kratke poti mikroorganizmi zlahka vstopijo v mehur in se tam razmnožujejo,« vzroke za to, zakaj se z vnetjem mehurja največ srečujejo prav ženske, podaja sogovornica.
V sečnici se tako pri ženskah z daljšimi intervali med spolnimi odnosi nabere veliko bakterij, ki jih moški, kot nadalje pojasni Beovićeva, s penetracijo potisne v mehur. »Bolj ogrožene so tudi ženske v menopavzi, saj pomanjkanje estrogena vpliva na tanjšanje sluznice sečnice in mehurja. Mladim ženskam s težavami po spolnem odnosu priporočajo takojšnje praznjenje mehurja, saj z urinom odplaknejo tudi vnesene bakterije,« dodaja.
Pri moških pa je pot do okužbe nekoliko drugačna. »Okužba se iz sečnice najprej razširi na njihovo prostato in šele nato napreduje v mehur, zato je pot daljša. Bakterija E. coli, ki zaide v sečnico in v mehur, se lahko naseli po celi trebušni votlini in se v redkejših primerih povzpne in povzroči tudi vnetje ledvičnih čašic,« pojasni zdravnica ter doda, da je bakterijo najbolje čim prej uničiti z antibiotiki, saj se namreč simptomatsko zdravljenje ni izkazalo za dovolj učinkovito.
Nad bakterijo z antibiotiki
»Pri zdravljenju z antibiotiki je pomembno, da zdravljenja ne prekinemo predčasno ali pa da zdravil ne jemljemo samoiniciativno, saj lahko s tem vnetje še poslabšamo, lahko pa vplivamo tudi na odpornost bakterij in slabšo učinkovitost antibiotikov. Boleče in pekoče simptome lajšamo s sredstvi proti bolečinam in zadostno hidracijo, ki razredči in odplakne veliko bakterij. Različni preparati iz brusnic in podobni pomagajo zlasti pri hidraciji in redčenju bakterij, zanašati pa se nanje ne gre. Tudi ursin čaj največkrat ne zadostuje za kaj več kot za začasno redčenje bakterij,« nam še pove sogovornica.
Bakterijo je najbolje čim prej uničiti z antibiotiki, saj se simptomatsko zdravljenje ni izkazalo za dovolj učinkovito.
Vnetje mehurja se pogosteje lahko pojavlja pri posameznikih z anatomskimi anomalijami v zgradbi sistema sečil in jim v takih primerih zastaja urin. Pri otrocih pa lahko, kot pojasnjuje prof. dr. Beovićeva, urin ob odvajanju potuje navzdol namesto navzgor, pri starejših moških s povečano prostato pa iz mehurja v ledvice. »Za ugotavljanje urinske infekcije, ki običajno ne povzroča zapletov in ne ogroža življenja, zadostuje običajna laboratorijska preiskava svežega urina. Bolj pozorni pa so zdravniki pri nosečnicah, saj pri njih okužbe potekajo bolj komplicirano in so lahko nevarne za plod. Zaradi tega morajo redno hoditi na preglede urina in po potrebi takoj začeti zdravljenje.«