Včasih se moramo zjokati

Ljudje smo edina vrsta, ki joka zaradi čustev, znanstveniki pa še vedno ne vedo povsem, kako je samo dejanje (torej jok) povezano s čustvi. Solze točimo, kadar smo žalostni, jezni pa seveda veseli in ganjeni: film, stres doma ali v službi, vesele novice, vse to lahko izzove jok. Ta ima, pravijo znanstveniki, velik vpliv na naše telo. Ena od njegovih dobrobiti je blaženje fizične napetosti. Znanstveniki pravijo, da začnemo jokati takoj, ko dosežemo vrhunec fiziološke vzdraženosti, tako telesu pomagamo vzpostaviti ravnovesje. Ali drugače: jokamo, ko se telo iz napetega, vzdraženega stanja (boj ali beg) začne vračati v mirno.

Raziskave so pokazale, da se okoli dve tretjini ljudi počuti precej bolje, ko se dobro zjoka, znanstveniki pa dodajajo, da je to, kako drugi reagirajo na naš jok, eden najpomembnejših dejavnikov za to, kako se bomo počutili po joku. Če okolica reagira z razumevanjem, podporo, se bomo počutili bolje, če nas zasmehujejo, pa bomo občutili sram. V večini primerov je dobro razpoloženje posledica čustvene podpore in tolažbe. Če jočemo na napačnem kraju v družbi ljudi, ki negativno reagirajo, se bomo najverjetneje počutili še slabše.

Laboratorijski testi so pokazali, da je takojšnji učinek joka še slabše razpoloženje kot pred njim. A k sreči traja le kratek čas: sodelujoči v raziskavi so gledali žalosten film in 20 minut pozneje izjavili, da se počutijo slabše, 90 minut pozneje pa je bilo njihovo razpoloženje boljše kot pred filmom. Potreben je torej določen čas, da začne delovati pozitiven vpliv joka na razpoloženje, poudarjajo raziskovalci.

V splošnem ne maramo jokati pred neznanci, saj jim nočemo pokazati svoje ranljivosti, solze čuvamo za tiste, ki so nam blizu. Jok nas povezuje, s solzami kažemo svojo ranljivost, v bližini ljudi, ki nas podpirajo, pa ustvari močan občutek povezanosti, empatije.


Tudi če se nismo zavestno namenili manipulirati, lahko z jokom dobimo, kar si želimo, nevtraliziramo nekogaršnjo jezo, tudi izzovemo občutek krivde pri drugih ali jih spodbudimo, da nekaj narede po naših željah. Povezan je s spolnimi hormoni, višja raven testosterona pomeni, da so moški manj nagnjeni k joku kot ženske, še več: jok naj bi celo blokiral. Pri ženskah lahko raven estrogena poveča jokavost pred menstruacijo in po porodu. Sicer pa ženske res pogosteje jokajo in moški solze zadržujejo, da jih ne bi okolica videla kot slabiče.

To ni le čustveno dejanje, ampak tudi fizično: glavobol, kapljanje iz nosu, rdeče lise na licih in okoli oči. Pri jokajočih je utrip hitrejši, znojenje intenzivnejše. A to je le kratkoročno, dolgoročno vodi v umirjenost. In tudi boljše počutje: sproščajo se endorfini, hormoni sreče. Morda tudi zato nekateri namerno izberejo žalosten film: hočejo se dobro izjokati, saj vedo, da se bodo pozneje počutili bolje.