Več tekočine, manj beljakovin

Visokih temperatur ne občuti le naša koža, tudi prebava v poletni vročini potrebuje in pričakuje pomembne prilagoditve. Osvežimo spomin, katera živila v tem obdobju telo podpirajo in katerih se velja izogibati.

Več manjših obrokov

»Za poletje je najprimernejša lahka in osvežilna hrana,« pravi Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »To sta predvsem zelenjava in sadje, ki vsebujeta veliko vode, saj tako poleg hranil poskrbimo za zadostno hidracijo. Vsebujeta tudi vlaknine za urejeno prebavo. Med primerno zelenjavo so bučke, jajčevci, paprika, paradižniki, kumare, korenje, solata, rukola, blitva, zelje in stročji fižol. Najbolje jih je uživati neobdelane ali dušene, saj tako ohranijo več koristnih učinkovin. Med poletno sadje pa spadajo lubenica, melona, marelice, slive, nektarine in breskve ter različno jagodičevje. Ljubitelji mesa raje izberite lahko prebavljivo belo meso ali ribe, ki so bogate z maščobnimi kislinami omega 3. Ogljikove hidrate omejite in uporabite izdelke iz polnovrednih žit, ki imajo nizek glikemični indeks in dajo potrebno energijo, vsebujejo tudi vitamine. Uporabljajte čim bolj zdrave maščobe, kot sta recimo oljčno olje in avokado.«



Ne le vrsta živil, pomemben je tudi prehranski režim. Če smo čez zimo vajeni jesti le dvakrat ali trikrat na dan, je te obroke nujno razdrobiti v več manjših. Tako bomo ne le manj obremenjevali želodec, ampak z vnosom ustreznih živil skrbeli za redno in pogosto hidracijo, nadaljuje sogovornica: »Priporočljivo je jesti do pet obrokov na dan, ki naj bodo sestavljeni iz lahkih sestavin, količina pa naj bo prilagojena naši telesni dejavnosti. Če se tudi poleti veliko gibamo, je lahko prehrana količinsko enaka kot čez leto. Če gibanje nekoliko opustimo, pa zmanjšajmo tudi količino hrane, saj bo naše telo lažje prebavljalo zaužite sestavine in teža bo ostala enaka.«

Nevarne zastrupitve

Nekaterim živilom se je v tem času smiselno izogibati, še poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. To je predvsem beljakovinska hrana, kot so rdeče meso, oreščki, semena in jajca, ki telo ogrejejo: »Enako velja za kruh, pecivo oziroma preostale izdelke iz moke, ki pri prebavi potrebujejo nekoliko več vode, zato je ima naše telo manj za hlajenje. Tudi pekoči izdelki in močne začimbe imajo enak učinek. Če se jim ne želite odpovedati, jih rajši jejte zvečer, ko se ozračje ohladi in telo ne izgublja več toliko vode s potenjem. Vse surovine hranimo na hladnem, saj je vročina eden največjih uničevalcev hrane.« In lahko povzroči tudi zastrupitev. Nevarne zaplete preprečujemo z ustreznim shranjevanjem in pa higieno v kuhinji, poudarja Potočnik Benčičeva: »Med najbolj tveganimi živili so meso, jajca in mlečni izdelki. Na zastrupitev nas opozorijo povečano znojenje, vetrovi in bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, diareja, dehidracija, povišana telesna temperatura in zmedenost.



Sami si lahko pomagamo z napitki rehidracijske soli, medicinskim ogljem in probiotiki. Če težave trajajo dlje, če sta prisotni vročina in zmedenost ali če se zastrupi majhen otrok, takoj poiščemo zdravniško pomoč. Do takrat telesu zagotovimo dovolj tekočine, uživamo jo po požirkih, da ne razdražimo želodca. Zelo pomemben je tudi počitek, pozneje pa še postopno uvajanje lahke hrane.« Zastrupitve nam jo rade zagodejo tudi na dopustu, zato v počitniški lekarni ne pozabimo na rehidracijsko sol, aktivno olje in probiotik, seveda pa se pred odhodom pozanimamo o zdravniški oskrbi v kraju, kjer bomo počitnikovali, in si uredimo zdravstveno zavarovanje.

Največ zapletov povzroča nezadostno uživanje tekočine: pijmo veliko vode ali nesladkanega čaja, poudarja sogovornica, saj tako preprečujemo dehidracijo: »Če pijete kavo, je nujno ob eni skodelici spiti tudi kozarec vode ali dva. Med najbolj nevarne pijače seveda spada alkohol, saj iz telesa odvaja vodo. Obenem širi žile, kar povzroča dodatne obremenitve za srce in padec krvnega tlaka. Bodite pozorni tudi na znake dehidracije, kot so glavobol, suha usta in padec koncentracije, da si takoj zagotovite zadostne količine vode.«