Večina kronično okuženih s hepatitisom se okužbe sploh ne zaveda
Zadnje poročilo Svetovne zdravstvene organizacije kaže, da so postali virusni hepatitisi ob tuberkulozi najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni. Glede na zadnje podatke zaradi virusnih hepatitisov vsako leto v svetu umre okoli 1,3 milijona ljudi, 700.000 jih umre zaradi odpovedi jeter ob cirozi, pol milijona pa zaradi primarnega raka na jetrih, ki ga povzročata virusa hepatitisa B ali C. Rak jeter pa je tudi edina oblika raka, ki je v zadnjem desetletju v porastu, opozarjajo strokovnjaki ob jutrišnjem svetovnem dnevu hepatitisa, ki letos poteka pod geslom Ukrepajte. Testirajte se. Zdravite se. Cepite se.
1200 okuženih je v Sloveniji.
Pri nas nizka prevalenca
Večina od 300 milijonov kronično okuženih s hepatitisom po svetu se okužbe sploh ne zaveda in zato ukrepajo šele, ko je že prepozno. Predvsem hepatitis C največkrat poteka brez znakov, ljudje so lahko kronično okuženi več desetletij, okužba pa lahko tiho pripelje do odpovedi jeter, a tudi do drugih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa dva, bolezni ledvic, revmatske, kožne in žilne bolezni, limfom ter utrujenost in hude bolečine v sklepih in mišicah. Danes poznamo viruse hepatitisa A, B, C, D in E. »V Sloveniji zaradi učinkovitih preventivnih ukrepov in cepljenja število primerov ostaja relativno nizko,« poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.
Slovenija, kjer različne dejavnosti ozaveščanja potekajo že več kot četrt stoletja, ima po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) drugo najnižjo prevalenco okužbe z virusom hepatitisa C v Evropi, takoj za Nizozemsko. Prevalenca je ocenjena na 0,07 odstotka, kar pomeni, da imamo okrog 1200 ali pa malo več okuženih. Ravno zato je treba še naprej poudarjati pomen cepljenja proti hepatitisom A, B in D, preprečevanja okužbe s hepatitisom C ter rednih zdravniških pregledov za zgodnje odkrivanje in zdravljenje.
Resni zapleti
»Hepatitisa A in E sta pretežno bolezni popotnikov v tropskih območjih, kjer se prenašata predvsem z okuženo hrano in vodo,« nadaljuje sogovornica. »Hepatitisa B in C se prenašata z izpostavljenostjo okuženi krvi, z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi in z okužene matere na novorojenca. Zdravljenje hepatitisa je odvisno od vrste in resnosti bolezni, vendar vključuje splošne ukrepe, kot so počitek, ustrezna hidracija in prehrana, ter specifične ukrepe, kot so protivirusna zdravila za hepatitisa C in B. Pri akutnem hepatitisu je pogosto potrebna samo podporna nega, saj lahko telo samo premaga okužbo.«
Cepite otroke
Cepljenje proti hepatitisu B je vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, rojenih leta 1992 in kasneje. Sprva so bili cepljeni otroci pred vstopom v devetletko, po letu 2020 pa se cepijo otroci v tretjem mesecu starosti s kombiniranim, 6-valentnim cepivom. Cepivo uporabljamo že skoraj 40 let in je eno najvarnejših v zgodovini medicine. Žal pa precepljenost otrok v zadnjih letih močno upada in je v Sloveniji lani dosegla skrb vzbujajočo raven pod 80 odstotki. To pomeni, da pri nas vsaj eden od petih otrok ni cepljen proti hepatitisu B. Z ljubljanske infekcijske klinike pozivajo starše, naj otrokom omogočijo zdravo popotnico za preprečitev raka v kasnejšem življenjskem obdobju.
Kronični hepatitis traja dlje, in če ga ne ugotovimo pravočasno, lahko vodi do resnih zapletov, kot so ciroza, odpoved jeter in jetrni rak. V Sloveniji so vsem na voljo enostavno testiranje, odlična zdravila, s katerimi je mogoče pozdraviti tudi skoraj vse bolnike z virusom hepatitisa C, ter cepiva, s katerim se lahko zaščitimo pred hepatitisoma A in B, poudarjajo strokovnjaki. Od leta 2012 je na ljubljanski infekcijski kliniki vsak ponedeljek možnost anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo z virusom hepatitisov B in C, pa tudi HIV. Letos se je začel tudi nov projekt nevladnih organizacij, namenjen najranljivejšim skupinam, ki jim omogoča testiranje zunaj zdravstvenega sistema.
