Večino okužb povzročajo virusi. Priporočamo čaj, tišino in počitek
Bolečine v grlu in hripavost so pogoste v zimskem času, ko med nami krožijo virusi, ki povzročajo okužbe zgornjih dihalnih poti: virusi gripe, prehlada, covida-19, tudi mononukleoze, lahko so posledica bakterijskega vnetja, zaradi katerega zdravnik predpiše antibiotik.
Možen vzrok za bolečine so tudi alergije ali refluks (zgaga). Sicer pa: nas boli grlo ali žrelo? Gre za anatomsko ločena organa, grlo je začetni del sapnika, torej del dihalnih poti, žrelo je križišče dihalne in prebavne poti in se nadaljuje v požiralnik. Ko pravimo, da nas boli grlo, nas v resnici največkrat žrelo. Skelenje in praskanje sta pogostejša pri vnetju žrela, hripavost pri vnetju grla, bolečina pri požiranju se pojavlja pri obeh.
Pomemben je tudi počitek glasu.
Ližemo večkrat na dan
Vsekakor ostanimo doma in počivajmo. Večino okužb povzročajo virusi, kar pomeni, da zdravila ni, poskušamo pa čim bolj ublažiti simptome. Ko nas boli žrelo, nas peče, draži, skeli in praska ter težko požiramo, moramo piti veliko tekočine, s katero poskrbimo za primerno hidriranost celega telesa in tudi sluznice, ki bo tako ostala vlažna. Pijemo vodo, nikakor ne ledeno mrzle, ali pa čaje, zlasti priporočljiva je meta (vsebuje eterično olje z mentolom, ki je anestetik). Čaj naj bo topel ali sobne temperature, da bo ublažil bolečino.
Pomaga tudi grgranje: v kozarcu mlačne vode razmešamo čajno žličko jabolčnega kisa ali pa soli, slednje pomaga zmanjšati otekanje in blaži bolečine, za grgranje je priporočljiv tudi žajbljev čaj. Priporočljivo je jemanje zdravil, ki delujejo antiseptično, torej uničujejo mikrobe in preprečujejo širjenje okužbe, protibolečinsko in protivnetno. Uporabljamo lahko pastile za lizanje, pri tem se sprošča slina, ki grlo navlaži, bolečine so blažje. Zato ližemo večkrat na dan.
Izogibamo se kajenju, ki podaljšuje težave in se pozneje pozdravimo. Škodi tudi pasivno kajenje. Prostor, v katerem bivamo, večkrat na dan prezračimo in skrbimo za primerno zračno vlažnost; pri tem si pomagamo z vlažilnikom ali pa posodicami z vodo, ki jih postavimo kar na radiator.
V tišini
Bolečine v grlu neredko spremlja tudi hripavost, izguba glasu sicer pogosto doleti tiste, ki ga najbolj potrebujejo. Pri prebolevanju vnetja grla je pomemben tudi počitek glasu, torej da ne govorimo veliko, prav tako ne šepetamo, to je za glasilke še slabše, najbolje bo, da govorimo čim manj in ne na glas. Poleg molčanja je pomembna tekočina, ki bo ohranjala vlažnost glasilk. Pijemo vodo, naj bo topla, ali pa zeliščne čaje, tudi toplo juho. Izogibamo se alkoholu, kavi in pravemu čaju, ki izsušujejo.
Pomaga tudi grgranje, in sicer toplega kamiličnega ali žajbljevega čaja, tudi mlačne slane vode, koristijo tudi inhalacije (fiziološke raztopine, timijanovega ali kamiličnega čaja) prav tako zeliščne pastile, ki vsebujejo žajbelj, slez ali islandski lišaj. Priporočljiv je tudi dodatek kalcija in vitamina C. Ta je pomemben za dober imunski sistem. Za to skrbimo vse leto, ne le v času, ko nas prehlad položi v posteljo. Dober imunski sistem namreč pomeni boljšo odpornost in boljše počutje.
Za grgranje si pripravimo žajbljev čaj ali v kozarcu mlačne vode razmešamo čajno žličko soli.
Okrepili ga bomo z uravnoteženo prehrano, polno vitaminov in mineralov, dovolj tekočine in spanja ter redno telesno aktivnostjo in izogibanjem čezmernemu stresu, v hladnem vremenu pa z dobro zaščito pred mrazom, torej toplimi oblačili. Skrbimo za pogosto umivanje rok z milom in toplo vodo, izogibamo se stikom z bolnimi in vsem nepotrebnim stikom, denimo v nakupovalnih središčih.
Oboje, tako boleče grlo kot hripavost, navadno traja par dni, če po desetih še vztraja, obiščimo zdravnika, ki nas bo napotil k specialistu, zdravnikovo pomoč poiščemo tudi, če imamo ob bolečinah še povišano telesno temperaturo, glavobol, otekle bezgavke na vratu in otekla pordela mandlja.
