Večino srčno-žilnih bolezni bi lahko preprečili

Najnovejše ugotovitve na področju zdravja srca poudarjajo celostni pristop, ključni so prehrana, telesna aktivnost, zmanjševanje stresa in spremljanje zdravstvenih kazalnikov,« navaja pediatrinja z Medicinskega centra Barsos Irena Kumelj, dr. med.

Kar 90 odstotkov srčnih infarktov je posledica dejavnikov tveganja, ki bi jih lahko preprečili, izpostavlja sogovornica. Med njimi je nezdrava prehrana. »Eden najpomembnejših ukrepov, če želite ohraniti zdravo srce, je, da izboljšate prehrano. Tudi med okrevanjem po srčni bolezni je zdrava prehrana enako učinkovita kot zdravila ali drug medicinski ukrep,« poudarja.

Irena Kumelj, dr. med. FOTO: Medicinski Center Barsos

Nekatera živila pripomorejo k izboljšanju zdravja srca in njegovemu okrevanju, denimo oves, jogurti in namazi, oljčno olje, losos in sveža tunina, paradižnik, orehi in mandlji, jabolka, čebula in česen, rdeče vino (z njim ne pretiravamo in seveda ni primerno za otroke) in temna čokolada.

»Znanstveniki še vedno zagovarjajo mediteransko prehrano kot eno najboljših za zdravje srca, saj vključuje zdrave maščobe, kot so oljčno olje, ribe in oreščki, ter veliko sadja, zelenjave in polnozrnatih žit. Izogibanje nasičenim maščobam in transmaščobam je nujno, saj te višajo raven škodljivega holesterola, to pa povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Prehrana, bogata z vlakninami iz polnovrednih virov, pomaga zniževati raven holesterola, maščobne kisline omega 3, ki jih najdemo v ribah, pa delujejo protivnetno in ščitijo srce,« pravi.

Igrajo pomembno vlogo

Nujno je gibanje: »Za preprečevanje bolezni srca in ožilja je pomembna predvsem aerobna vadba, vadba za povečanje mišične mase ima na dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja le minimalen vpliv,« pojasni.

Zdravje srca se začne na krožniku. FOTO: Liudmila Chernetska, Getty Images

Na zdravje srca lahko vpliva tudi cirkadiani ritem, 24-urni cikel, ki je del telesne notranje ure. »Eden najpomembnejših in najbolj znanih cirkadianih ritmov je cikel spanja in budnosti. Vpliva tudi na krvni tlak, srčni utrip, hormonske ravni in metabolizem, vse to pa pomembno vpliva na zdravje srca. Raziskave kažejo, da motnje v cirkadianem ritmu, kot so pomanjkanje spanja, izmensko delo ali pogosto potovanje skozi časovne pasove, povečujejo tveganje za bolezni srca.

Obstaja tudi nekaj manj očitnih dejavnikov, a igrajo pomembno vlogo. »Kronična vnetja v telesu, ki pogosto niso takoj očitna, lahko prispevajo k razvoju srčno-žilnih bolezni. Močne socialne povezave in dobra kakovost odnosov imajo pozitiven vpliv na zdravje srca, osamitev in socialna izolacija pa sta povezana z večjim tveganjem. Družbena podpora in pozitivni odnosi lahko pomagajo zmanjšati stres in izboljšajo splošno zdravje. Tudi zdravje zob in dlesni je tesno povezano z zdravjem srca,« sklene sogovornica.