Večna bolečina v hrbtenici
Občasne bolečine v hrbtenici smo doživeli že vsi, a med nami so tudi ljudje, ki jih bolečina v hrbtenici zaznamuje za večino življenja. Nekateri nekako shajajo z njo, spet tretji pa v neki točki ugotovijo, da tako ne gre več in da morajo na operacijo. In zanje se takrat začne drugačna kalvarija, ki bi jo gotovo lažje prebrodili, če bi lahko govorili z nekom, ki ima podobne težave in strahove kot oni. Prav to omogoča razmeroma mlada neprofitna spletna skupnost Spinalia, v kateri kot strokovnjak aktivno sodeluje tudi naš tokratni sogovornik, specialist za kirurgijo hrbtenice doc. dr. Miha Vodičar, dr. med., ki nam je podrobneje opisal težave s hrbtenico in možnosti, ki jih imajo pacienti.
Katere so najpogostejše bolečine v hrbtenici?
Daleč najpogostejša je tako imenovana nespecifična bolečina v hrbtu (križu). To je bolečina, ki jo vsaj enkrat v življenju doživi vsaj 90 odstotkov ljudi in je povezana predvsem z mehkotkivno (mišično-fascialno) preobremenitvijo, ki je pravzaprav ne moremo zaznati z nobeno zdaj znano preiskovalno metodo. Med drugimi težavami pa so pogoste hernije medvretenčnih ploščic, mehanske bolečine v hrbtenici, najpogosteje zaradi obrabe medvretenčnih ploščic in sklepov, vnetja mišičnih narastišč (entezopatije), spinalna stenoza in podobno.
Vzrokov za takšno stanje je verjetno več. Kateri so najpogostejši?
Za nespecifične bolečine so najpogostejši vzroki nepravilno gibanje, dolgotrajne neergonomske obremenitve trupa ter zanemarjanje preventivnega gibanja in redne vadbe za zdravo in močno telo. Najpogostejši vzrok mehanskih težav pa je degeneracija hrbtenice, kar po domače povedano pomeni obrabo ali staranje. Hrbtenica je tista struktura v človeškem telesu, ki se z evolucijskega vidika najbolj razlikuje v primerjavi z drugimi vretenčarji. Zaradi nje hodimo dvonožno, s čimer je bil povezan razvoj velikih in sposobnih možganov, kar nam kot vrsti omogoča intelektualno mišljenje. Vendar je hrbtenica ravno zaradi tega dovzetna za mehanske vplive in evolucijsko gledano ni optimalna. Že po 15. letu starosti začnejo nastajati obrabne spremembe, ki na dolgi rok vodijo do obrabe in mogočih težav. Če malo karikiram – hrbtenica ni bila narejena za 100 let življenja.
Težave s hrbtenico običajno prizadenejo starejšo populacijo, a kot vidimo iz zapisov na spletni strani Spinalia: Skupnost s hrbtenico, bolečine v hrbtenici lahko doletijo tudi mlade. Kako pogosto se to zgodi?
Pravzaprav je to, da težave s hrbtenico prizadenejo samo starejše, mit in nima kaj dosti povezave z realnostjo. Težave s hrbtenico se začnejo že kmalu po otroštvu, le njihova narava je različna. Pri mlajših jih je več zaradi zgodnjih degenerativnih procesov, med katere prištevamo npr. hernije medvretenčnih ploščic in degenerativno bolezen medvretenčne ploščice, medtem ko pri starejših nastajajo bolj težave zaradi dolgotrajnejšega degenerativnega procesa, med te pa prištevamo npr. segmentne nestabilnosti, listeze, spinalno stenozo, degenerativne deformacije itd.
Ker obstaja kar velika populacija, ki se spopada s temi težavami, žal pogosto neuspešno, smo skupaj s še nekaj strokovnjaki in entuziasti ustanovili spletno skupnost Spinalia: Skupnost s hrbtenico, ki je namenjena podajanju preverjenih informacij ter izmenjavi mnenj in izkušenj med uporabniki. Menimo, da je to eden od pomembnih delčkov sestavljanke, s katerim želimo izboljšati stanje ljudi v stiski. Vsekakor pa skupnost ni namenjena samo mlajšim, ampak vsem, ki bi želeli sodelovati.
Že po 15. letu starosti začnejo nastajati obrabne spremembe v hrbtenici.
Kako lahko posameznik prepreči, da bi se razvila bolezenska stanja, ki vodijo v bolečine v hrbtenici?
Preventiva vsekakor obstaja, vendar se kljub upoštevanju vseh priporočil težavam včasih ni mogoče izogniti. Pogosto je vzrok tudi genetska predispozicija, česar za zdaj ne znamo spremeniti ali regulirati. Vsekakor med preventivne ukrepe prištevamo vaje, stabilne in čvrste mišice trupa, ergonomske prilagoditve, upoštevanje biomehanskih lastnosti gibanja, sedenja itd. V sklopu preventive obstaja tudi spletna stran vajezahrbet, kjer eden izmed naših sodelavcev, sicer fizioterapevt in kineziolog, predstavi veliko število vaj, s katerimi si posameznik lahko pomaga do boljšega zdravja.
Kako poteka diagnostika, ko k vam pride posameznik, ki toži zaradi bolečin v hrbtenici?
Najprej vedno opravimo pogovor, tako imenovano anamnezo, torej poskušamo pridobiti pomembne podatke glede nastanka težav in njihove narave, sledi pa klinični pregled pacienta, s katerimi pogosto lahko precej dobro lociramo izvor težav in njihovo naravo. Potem so na vrsti slikovne diagnostične metode, najpogostejša in zlati standard je magnetna resonanca, vendar še zdaleč ni edina slikovna metoda, ki jo uporabljamo. Potem so mogoče tudi bolj invazivne diagnostične metode v smislu meritev prevajanja po živcih (EMG), diagnostične infiltracije (t. i. blokade) in tudi druge naprednejše diagnostične tehnike.
Katere možnosti zdravljenja so na voljo in kako uspešne so?
Odvisno od vzroka težav. Običajno zdravljenje v predelu hrbtenice delimo v tri večje skupine:
1. konzervativno zdravljenje (sem spadajo fizioterapija, kinezioterapija, manualna terapija, terapevtske vadbe, vadbeni programi, zdravljenje z različnimi zdravili, skratka, vse metode, s katerimi ne posegamo neposredno v telo),
2. minimalno invazivno zdravljenje (sem spadajo posegi, ki niso invazivni in ne potrebujejo kirurškega reza, kot na primer različne vrste infiltracij oz. blokad, akupunktura ipd.)
3. operativno zdravljenje (to so invazivne kirurške tehnike, ki pa se razlikujejo glede na težavo, ki jo obravnavamo, od minimalno invazivnih kratkih posegov do celodnevnih kompleksnih operacij, ki jih je včasih treba razdeliti celo na dva dni).
Učinkovitost je odvisna od več dejavnikov, na splošno pa se da marsikaj narediti in večini pacientov se stanje pomembno izboljša. Zelo pomembna je tudi psihološka podpora, kar pa je nekaj, kar smo v našo prakso uvedli šele v zadnjem obdobju.
Kam po informacije
Če vas pestijo bolečine v hrbtenici, lahko veliko koristnih informacij in izkušenj drugih bolnikov najdete na spletni strani www.spinalia.net. Spinalia: Skupnost s hrbtenico je spletna skupnost, namenjena vsem, ki imajo stalne ali občasne bolečine v hrbtenici. »Člani se na forumu pogovarjajo o vrsti bolečin, stiskah in omejitvah in si izmenjujejo izkušnje z vadbami ter drugimi načini lajšanja bolečin. V skupnosti potekajo spletni dogodki in pogovori s strokovnjaki,« pravijo moderatorji spletne strani. Na vstopni strani je nekaj osnovnih informacij, za uporabo foruma in več informacij ter vsebin pa se je treba registrirati. Registracija je preprosta, vse vsebine so brezplačne. V skupnosti sodelujejo ortoped doc. dr. Miha Vodičar, fizioterapevt Simon Dovč in psihologinja Gita Bončina.
Ali obstajajo stanja, pri katerih bolečina noče in noče izginiti? Kaj zdravniki storite pri njih?
Seveda obstajajo. To so tako imenovane kronične težave oz. kronični bolečinski sindromi. Pri njih iščemo možnosti zdravljenja, s katerimi bi lahko pacientom izboljšali kakovost življenja. Potrebna sta timski pristop in sodelovanje več različnih strokovnjakov, vendar smo kljub temu v nekaterih primerih še vedno nemočni proti naravi in bolezni. Veseli smo lahko, da je takšnih primerov v celotni populaciji razmeroma malo.
Za sodobno medicino je značilen hiter razvoj. Ali se kakšni preboji obetajo tudi za bolnike, ki trpijo zaradi bolečin v hrbtenici?
Preboji se stalno dogajajo. Zdravljenje hrbtenice je dokaj mlada disciplina in se zelo hitro razvija. Venomer se dogajajo izboljšave in prihajajo nove rešitve, s katerimi poskušamo pacientom zagotoviti čim boljši izid zdravljenja. V Sloveniji imamo predvsem problem, da smo zaspali pri financiranju modernejših tehnoloških rešitev, kar nas uvršča med slabše opremljene države tudi na območju vzhodne Evrope. Strokovnjaki se vsekakor trudimo zagotavljati kar najboljše rešitve v danih okoliščinah, vendar menim, da bo morala družba končno sprejeti konsenz, ali smo pripravljeni financirati tisto, kar vedno poudarjamo za prvo vrednoto – zdravje.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
