Vedno je prisotno srbenje

Alergije na koži se večinoma pokažejo kot srbeče, akutno ali kronično potekajoče vnetje. Atopijski dermatitis, denimo, je ena od preobčutljivostnih oziroma z alergijami povezanih bolezni kože.

Pri otrocih večinoma kaže na preobčutljivost za določena živila, denimo mleko, jajca ali pšenico, pri odraslih pa na vdihane alergene, kot so pršica v hišnem prahu, živalska dlaka, pelodi dreves, plevela in trav ter plesni, razloži Vesna Tlaker, specialistka dermatovenerologije z Inštituta za dermatologijo v Ljubljani. »Srbeče vnetje se pri otrocih pojavlja na obrazu in pregibih velikih sklepov. Pri blažjih oblikah z leti običajno mine, razširjene, trdovratne oblike pa so tudi z zdravili težko obvladljive. Po navadi se prvič pojavi v starosti od šest mesecev do tretjega leta, nikoli pa pred tretjim mesecem. Prvič se lahko pojavi tudi pri starejših otrocih ali odraslih. Atopija se lahko pojavi tudi kot vnetje očesne in nosne sluznice ali astma.«


Na atopijski dermatitis posumimo, pravi sogovornica, ob značilnem videzu kožnih sprememb in značilnih simptomih, skoraj vedno je prisotno srbenje. »Diagnoza je klinična in jo postavi dermatolog, pri tem si lahko pomagamo s preiskavami, zlasti kožnim vbodnim testiranjem ali določanjem prisotnosti specifičnih imunoglobulinov E v krvi. Vendar preiskave, od katerih si pacienti veliko obetajo, marsikdaj ne pokažejo na vzrok in so lahko tudi pri hudem atopijskem dermatitisu negativne. Velja tudi obratno: pri določenem, nemajhnem številu ljudi so lahko izvidi alergoloških preiskav pozitivni, a to ne pomeni alergije, temveč naključno senzibilizacijo. Zato izvid vedno tolmačimo skupaj s klinično sliko. Alergološko testiranje samo po sebi ni vedno potrebno, recimo pri enkratnem zagonu akutne koprivnice.«


Pri alergijah gre, tako Tlakerjeva, za neustrezen imunski odziv, ki je v nasprotju s splošnim prepričanjem, da gre za »slabo« imunost, pravzaprav premočan ali usmerjen proti neustreznim nasprotnikom. »Alergija se nikoli ne pojavi po prvem izpostavljanju alergenu, saj senzibilizacija potrebuje določen čas za razvoj. Pri nekaterih posameznikih ali družinah obstaja večja nagnjenost k alergijam, poleg dednosti pa imajo velik vpliv dejavniki okolja. Vsega pa o vzrokih alergij še ne vemo.«

Klic na pomoč

K alergijam so bolj nagnjeni mlajši, pri starejših so redkejše. Pomembne razlike med spoloma ni. Za atopijski dermatitis je značilno, da je v otroštvu zelo pogost in ga nato otroci prerastejo, tako da se neha še pred vstopom v šolo ali pozneje s puberteto.


Atopijski dermatitis ne ogroža življenja in večinoma poteka blago ter mine sam od sebe, poudari dermatologinja. Pri nekaterih pa je lahko izjemno trdovratna bolezen, ki poteka z obsežno prizadetostjo vse ali skoraj vse kože, vse življenje.
»Pri atopijskem dermatitisu je izogibanje vseprisotnim alergenom, kot je pelod v zraku ali hišni prah, zelo težko. Laže se je izogibati določenim vrstam hrane ali stiku s kontaktnimi alergeni. Redna uporaba negovalne kreme tudi pripomore k izboljšanju zaščitne funkcije kože. Morebitnih živil ali prehranskih dodatkov (kot so vitamini, probiotiki …), ki bi zanesljivo pomagala okrepiti zaščito pred alergijami, ni.«

Občutljiva koža sama hitro pokaže, če ji kaj ne ustreza. »Pozorni moramo biti, da se odzovemo na njen klic na pomoč – če se pojavijo rdečina, skelenje, srbež ali druge spremembe, se prenehamo izpostavljati dejavniku, ki povzroča težave. Če tega sami ne moremo prepoznati, nam lahko pomaga dermatolog. Velikega pomena je ustrezna nega kože. Z umivanjem in zlasti miljenjem ne smemo pretiravati, dermatologi svetujemo milo tipa sindet. Svetujemo tudi uporabo zaščitnih rokavic pri delu in gospodinjskih opravilih, kot je ročno pomivanje posode ali čiščenje ter lupljenje in rezanje sadja in zelenjave.« Uporabljati je treba zaščitno negovalno kremo, ki naj bo brez dišav. Pomembna je zaščita pred mrazom in daljšim močenjem. Če so težave hude, je treba poiskati zdravniško pomoč.