TELESNA AKTIVNOST
Veliko sedite? Potem je odgovor pol ure na dan
Telesna aktivnost je nujna za zdrav duh v zdravem telesu.
Odpri galerijo
Počepi naj bodo na dnevnem redu. FOTO: Deagreez/Getty Images
Veliko znanstvenih raziskav dokazuje, da sedeči način življenja, ki vključuje le malo telesne aktivnosti, škodi celotnemu organizmu, mentalnemu in telesnemu zdravju. Zlasti je gibanje pomembno med pandemijo, saj z redno telesno dejavnostjo skrbimo za dobro duševno zdravje.
Z gibanjem preprečujemo bolezni srca in ožilja, za katere sta med glavnimi dejavniki tveganja ravno sedeč način življenja in telesna neaktivnost, pa tudi diabetes tipa 2, depresijo, anksioznost in upad kognitivnih sposobnosti, izboljšujemo spomin. A k sreči lahko ukrepamo, seveda z gibanjem, rednimi prekinitvami sedenja. Metaanaliza, objavljena v British Journal of Medicine, je, se zdi, našla formulo za vsakodnevno gibanje, ki ga potrebujemo za blažitev negativnih posledic večurnega (8–10 ur) sedenja. Takole pravi: od 30 do 40 minut blage do močne telesne aktivnosti vsak dan manjša povezavo med dolžino sedenja in višjim tveganjem prezgodnje smrti.
Znanstveniki so navzkrižno analizirali devet raziskav iz štirih različnih držav, v katerih so spremljali 44.370 moških in žensk od štiri do 14,5 leta. Proučevali so, kako različne kombinacije telesne dejavnosti in neaktivnega časa vplivajo na njihovo tveganje za zdravje in smrtnost. Daljši čas sedenja je povezan z višjim tveganjem smrtnosti.
Poskrbeti moramo za intenzivno kardio gibanje ali manj intenzivno, na primer jogo, raztezne vaje, neka raziskava pa je namignila, da je 35 minut čarobna številka, ki pomaga preprečevati depresijo in t. i. zimsko depresijo. Ugotovitve se ujemajo s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije, ki odraslim priporoča od 150 do 300 minut zmernega gibanja na teden, kar je približno od 21 do 43 minut na dan, ali od 75 do 150 minut intenzivne vadbe na teden. Otroci in mladostniki bi morali biti aktivni še več, v povprečju uro na dan.
Nikar ne sedite več ur skupaj, vsaj vsako uro vstanite, vmes pa večkrat stegnite noge, zakrožite z gležnji. Poiščite vadbo, ki vam je všeč, naj bo to joga, tek, hiter sprehod, kolesarjenje, ples – zaplešite kar v dnevni sobi, in ne pozabite, da je tudi vzpenjanje po stopnicah gibanje. Naredite dvajset počepov, prav toliko poskokov in sklec ter trebušnjakov. Vsak dan. Ne pozabite na vaje za krepitev mišic pa tudi tiste za ravnotežje, kar bo prav prišlo v starosti.
Večkrat vstanite.FOTO: Getty Images
Z gibanjem preprečujemo bolezni srca in ožilja, za katere sta med glavnimi dejavniki tveganja ravno sedeč način življenja in telesna neaktivnost, pa tudi diabetes tipa 2, depresijo, anksioznost in upad kognitivnih sposobnosti, izboljšujemo spomin. A k sreči lahko ukrepamo, seveda z gibanjem, rednimi prekinitvami sedenja. Metaanaliza, objavljena v British Journal of Medicine, je, se zdi, našla formulo za vsakodnevno gibanje, ki ga potrebujemo za blažitev negativnih posledic večurnega (8–10 ur) sedenja. Takole pravi: od 30 do 40 minut blage do močne telesne aktivnosti vsak dan manjša povezavo med dolžino sedenja in višjim tveganjem prezgodnje smrti.
Znanstveniki so navzkrižno analizirali devet raziskav iz štirih različnih držav, v katerih so spremljali 44.370 moških in žensk od štiri do 14,5 leta. Proučevali so, kako različne kombinacije telesne dejavnosti in neaktivnega časa vplivajo na njihovo tveganje za zdravje in smrtnost. Daljši čas sedenja je povezan z višjim tveganjem smrtnosti.
Poskrbeti moramo za intenzivno kardio gibanje ali manj intenzivno, na primer jogo, raztezne vaje, neka raziskava pa je namignila, da je 35 minut čarobna številka, ki pomaga preprečevati depresijo in t. i. zimsko depresijo. Ugotovitve se ujemajo s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije, ki odraslim priporoča od 150 do 300 minut zmernega gibanja na teden, kar je približno od 21 do 43 minut na dan, ali od 75 do 150 minut intenzivne vadbe na teden. Otroci in mladostniki bi morali biti aktivni še več, v povprečju uro na dan.
Daljši čas sedenja je povezan z višjim tveganjem smrtnosti.
Nikar ne sedite več ur skupaj, vsaj vsako uro vstanite, vmes pa večkrat stegnite noge, zakrožite z gležnji. Poiščite vadbo, ki vam je všeč, naj bo to joga, tek, hiter sprehod, kolesarjenje, ples – zaplešite kar v dnevni sobi, in ne pozabite, da je tudi vzpenjanje po stopnicah gibanje. Naredite dvajset počepov, prav toliko poskokov in sklec ter trebušnjakov. Vsak dan. Ne pozabite na vaje za krepitev mišic pa tudi tiste za ravnotežje, kar bo prav prišlo v starosti.
