JAJCE ALI KOKOŠ
Velikonočna zgodba
Piščančki rastejo v jajcih enaidvajset dni, nato prekljuvajo lupino in se takoj stisnejo pod mamo.
Odpri galerijo
Kaj je bilo prej, jajce ali kokoš? Pri nas so bile najprej kokoši. Pred leti smo v kartonski škatli pripeljale tri kokoške. Ko smo prišle domov, je bila že tema, zaprle smo jih v lep, nov kokošnjak. Imele smo polno glavo informacij, kako ravnati s svojo prvo jato, vendar smo zjutraj, ko so nas gledale te prestrašene ptice, razmišljale le o tem, ali je bilo to pametno. Sfrfotale so ob vsakem premiku, si nas sumničavo ogledovale s postrani nagnjeno glavico in se stiskale druga k drugi pod peruti. Ni bilo videti, da jih je očaral posebej zanje narejen najboljši premični kokošnjak s tremi gnezdi, za vsako eno.
Mlade kokoške so zrasle v pernate gospe in dobile temu primerna imena, Rozi, Neža in Paulin. Rozi je bila črna lepotica s sijočim perjem, hodila je, kot bi se zavedala svoje pomembnosti. Bila je glavna kokoš, ničesar se ni bala, celo psa je naprašila. Znala je potrkati na šipo, če je zmanjkalo zrnja v skledi, prišla se je pocrkljat v naročje in skoraj si upam trditi, da je mrmrala od ugodja z zaprtimi očmi. Ko nas je v hladnem večeru obiskala lisica, se je najbrž postavila naravnost pred njo. Zjutraj smo našli le perje, vsepovsod so bila bleščeča se črna peresa naše Rozi.
Paulin je bila zelo francoska, vsaj tako se nam je zdelo. Imela je imenitne čopke na glavi in dolg vrat, kar jo je naredilo res elegantno. Rada je imela sadje, saj pravim, posebna kokoška. Odnesel jo je jastreb nekega sončnega dopoldneva, ko se je zima ravno poslavljala.
Neža je bila med njimi najmanjša, grahasta kokoška s kratkim repom, skoraj neopazna. Že deset dni sedi na gnezdu in vali. Piščančki rastejo v jajcih enaindvajset dni, nato prekljuvajo lupino, otresejo vlažne perutničke in se takoj stisnejo pod mamo, ki ima že zdaj pripravljen oster kljun, da jih brani. Ne morem si predstavljati, kako se počutijo puhasti piščančki, ki se izvalijo v tovarnah, pod lučmi, brez koklje in brez upanja.
Neža srepeče gleda vame. Naj že zaprem vrata kokošnjaka. Naj je ne hodim nenehno gledat. Vsaka zgodba je lepa. Vsako življenje je novo upanje. Ja, lepo je biti na tej strani, kjer je travnik poln marjetic.
Mlade kokoške so zrasle v pernate gospe in dobile temu primerna imena, Rozi, Neža in Paulin. Rozi je bila črna lepotica s sijočim perjem, hodila je, kot bi se zavedala svoje pomembnosti. Bila je glavna kokoš, ničesar se ni bala, celo psa je naprašila. Znala je potrkati na šipo, če je zmanjkalo zrnja v skledi, prišla se je pocrkljat v naročje in skoraj si upam trditi, da je mrmrala od ugodja z zaprtimi očmi. Ko nas je v hladnem večeru obiskala lisica, se je najbrž postavila naravnost pred njo. Zjutraj smo našli le perje, vsepovsod so bila bleščeča se črna peresa naše Rozi.
Paulin je bila zelo francoska, vsaj tako se nam je zdelo. Imela je imenitne čopke na glavi in dolg vrat, kar jo je naredilo res elegantno. Rada je imela sadje, saj pravim, posebna kokoška. Odnesel jo je jastreb nekega sončnega dopoldneva, ko se je zima ravno poslavljala.
Neža je bila med njimi najmanjša, grahasta kokoška s kratkim repom, skoraj neopazna. Že deset dni sedi na gnezdu in vali. Piščančki rastejo v jajcih enaindvajset dni, nato prekljuvajo lupino, otresejo vlažne perutničke in se takoj stisnejo pod mamo, ki ima že zdaj pripravljen oster kljun, da jih brani. Ne morem si predstavljati, kako se počutijo puhasti piščančki, ki se izvalijo v tovarnah, pod lučmi, brez koklje in brez upanja.
Neža srepeče gleda vame. Naj že zaprem vrata kokošnjaka. Naj je ne hodim nenehno gledat. Vsaka zgodba je lepa. Vsako življenje je novo upanje. Ja, lepo je biti na tej strani, kjer je travnik poln marjetic.
Zelena rižota
Za dva:
200 g mlade špinače
šopek špargljev
pol žličke sladkorja
3 žlice oljčnega olja
mlada čebula
200 g riža za rižoto
pest indijskih oreščkov
dva stroka česna
sol in poper
črne olive (ni nujno)
peteršilj (ni nujno)
Šparglje nalomimo. Spodnji, trši del kuhamo v 200 ml vode, solimo in sladkamo. Počasi naj vre, dokler tekočine ne bomo potrebovali za zalivanje rižote. V šopku divjih špargljev je vsaj pol olesenelih stebel, zato s pripravo osnove uporabimo tudi tisto, kar bi sicer zavrgli. Pri gojenih špagljih prekuhamo tudi olupke.
Sesekljamo čebulo z zelenimi deli vred. Popražimo na olju, da oveni, dodamo riž in pražimo toliko časa, da postane steklast. Zalijemo z malo tekočine, v kateri smo prevreli spodnji del špargljev, zmanjšamo temperaturo in ves čas mešamo, le tako bo rižota kremna. Tekočino sproti prilivamo.
Ko je riž napol kuhan, vmešamo nalomljene šparglje, pokrijemo in občasno premešamo po dnu.
Špinačo poparimo. Če je ostala tekočina od špargljev, uporabimo kar to. Pustimo minuto ali dve, nato zmešamo skupaj s česnom in indijskimi oreščki.
Gladko zeleno kremo vmešamo v kuhan riž. Pustimo na ugasnjenem štedilniku, da riž popije skoraj vso tekočino. Rižota naj bo rahla, sočna in kremna.
Na krožnikih okrasimo z narezanimi črnimi olivami in peteršiljem.
Za dva:
200 g mlade špinače
šopek špargljev
pol žličke sladkorja
3 žlice oljčnega olja
mlada čebula
200 g riža za rižoto
pest indijskih oreščkov
dva stroka česna
sol in poper
črne olive (ni nujno)
peteršilj (ni nujno)
Šparglje nalomimo. Spodnji, trši del kuhamo v 200 ml vode, solimo in sladkamo. Počasi naj vre, dokler tekočine ne bomo potrebovali za zalivanje rižote. V šopku divjih špargljev je vsaj pol olesenelih stebel, zato s pripravo osnove uporabimo tudi tisto, kar bi sicer zavrgli. Pri gojenih špagljih prekuhamo tudi olupke.
Sesekljamo čebulo z zelenimi deli vred. Popražimo na olju, da oveni, dodamo riž in pražimo toliko časa, da postane steklast. Zalijemo z malo tekočine, v kateri smo prevreli spodnji del špargljev, zmanjšamo temperaturo in ves čas mešamo, le tako bo rižota kremna. Tekočino sproti prilivamo.
Ko je riž napol kuhan, vmešamo nalomljene šparglje, pokrijemo in občasno premešamo po dnu.
Špinačo poparimo. Če je ostala tekočina od špargljev, uporabimo kar to. Pustimo minuto ali dve, nato zmešamo skupaj s česnom in indijskimi oreščki.
Gladko zeleno kremo vmešamo v kuhan riž. Pustimo na ugasnjenem štedilniku, da riž popije skoraj vso tekočino. Rižota naj bo rahla, sočna in kremna.
Na krožnikih okrasimo z narezanimi črnimi olivami in peteršiljem.