Ves dan zaspani
Hipersomnija, kot se pretirana zaspanost čez dan strokovno imenuje, ni enaka utrujenosti. Če trpite za hipersomnijo, se to morda kaže v obliki rednih krajših spalnih počitkov, ki pa ne pomagajo. Morda vas kdaj pa kdaj zmanjka med govorjenjem ali jedjo. Tisti, ki trpijo za hipersomnijo, kljub želji čez dan ne morejo ostati budni. Občutek zaspanosti jih premaga v trenutkih, ko spati sploh niso nameravali. Pretirana dnevna zaspanost je lahko znak, da slabo spite. Pomeni lahko tudi, da imate motnje spanja ali katere druge zdravstvene težave. Simptomi pretirane zaspanosti so nemir, težave s spominom in koncentracijo, težave z uvajanjem novih reči v vsakodnevno življenje, problemi z odločanjem. Pretirana zaspanost se kaže tudi v počasnejših odzivih na okolico in tveganem vedenju.
Od sladkorne do bolezni srca
Posledica hipersomnije je med drugim lahko večje tveganje za nesreče pri delu ter v prometu. Posamezniki, ki trpijo za pretirano dnevno zaspanostjo, so manj produktivni tako telesno kot mentalno. Zaradi pomanjkanja spanja imajo težave z nadzorom razpoloženja in čustev. Stanje pogosto vodi v težave v partnerskih in drugih odnosih. Hipersomniki tvegajo vse posledice, ki jih ima pomanjkanje spanja na človeka: denimo za sladkorno bolezen, debelost, bolezni srca in druge kronične bolezni. Pri otrocih lahko premalo spanja povzroči počasnejši razvoj in je dejavnik tveganja za kognitivne okvare. Starejši z dnevno pretirano zaspanostjo tvegajo padce in celo krajšo življenjsko dobo.
Razlogi za hipersomnijo so lahko različni. Povzročijo jo lahko predolg delavnik, spreminjajoči se urnik dela ali nespečnost. Lahko je znak slabe kakovosti spanja; na primer, če se večkrat na noč zbudite, ker morate na stranišče. Pri veliko ljudeh hipersomnija ni povezana s premalo urami spanja.
Hipersomnija pomeni nezmožnost ostati buden podnevi.
Spalna higiena
Hipersomnijo lahko povzročijo motnje spanja oziroma budnosti. To so obstruktivna spalna apneja, sindrom nemirnih nog in periodični nehoteni premiki rok oziroma nog. Zaradi teh težav se na noč večkrat prebudimo, zato spanje ni dovolj kakovostno. Lahko gre za motnjo v nevroloških mehanizmih, ki nadzorujejo spalni cikel – na primer narkolepsijo. Hipersomnijo občutijo ljudje, ki imajo motnje cirkadianega ritma, porušeno ravnovesje med zunanjim in notranjim časom.
Ljudje s kroničnimi boleznimi ali mentalnimi težavami pogosto trpijo za dnevno zaspanostjo. Na zaspanost čez dan med drugim vplivajo depresija, anksioznost, shizofrenija, lupus, parkinsonova bolezen, multipla skleroza, rak in kronična bolečina. Negativen je učinek v obe smeri, saj pomanjkanje spanja navadno poslabša simptome bolezni, ki povzroča hipersomnijo. Tudi zdravila, s katerimi jih zdravimo, so lahko vzrok za pretirano zaspanost.
Če menite, da trpite za hipersomnijo, se vsekakor obrnite na svojega zdravnika. Prvi korak k odpravljanju hipersomnije, to je vzpostavljanje spalne higiene, pa lahko naredite tudi sami. Poskrbite, da bo vaša spalnica tiha, temna, sproščujoča in prijetne temperature. Iz nje odstranite elektronske naprave, kot so televizorji, računalniki in pametni telefoni. Pred spanjem se izogibajte obilnim obrokom, kofeinu in alkoholu.
Simptomi pretirane zaspanosti so nemir, težave s spominom in koncentracijo, težave z uvajanjem novih reči v vsakodnevno življenje, problemi z odločanjem.
