SONČNA SVETLOBA
Veseli in srečni v pomladi
Sončna svetloba je učinkovita pri zdravljenju depresije in sezonske motnje razpoloženja; pomembna je za vitamin D in vid.
Odpri galerijo
Dnevi so daljši, sonce toplejše, nebo, se zdi, je postalo drugače modro, mi pa bolj veseli, srečni. FOTO: Rohappy/Getty Images
Vsako leto po (dolgi in mrzli) zimi komaj čakamo na pomlad, letos zaradi pandemije morda še toliko bolj; že tedne opazujemo, kdaj se bo pojavila. Pomlad se začne dvakrat, najprej nastopi meteorološka, 20. marca še koledarska. Dnevi so daljši, sonce toplejše, nebo, se zdi, je postalo drugače modro, mi pa bolj veseli, srečni. In to zaradi daljšega dneva, poudarjajo znanstveniki: po nekajmesečni temačnosti je nenadoma postalo vse okoli nas svetlejše.
In posledično bolj veselo. Izpostavljenost (sončni) svetlobi je prav tako pomembna kot kakovosten spanec, oboje pa vpliva tako na (dobro) razpoloženje kot splošno zdravje. Mimogrede: kako pomembna je svetloba, kažejo podatki o zdravljenju depresije in tudi sezonske motnje razpoloženja: izkazala se je za prav tako učinkovito kot nekatera zdravila. Zato vsak dan pojdite ven, na sonce! Ne le zaradi razpoloženja, tudi zaradi zdravja oči, saj se zaradi pomanjkanja svetlobe lahko razvije kratkovidnost.
Obenem z izpostavljanjem soncu poskrbimo za nekatera stanja kože, kot so na primer akne, in seveda dobimo potrebni vitamin D: naše telo ga tvori samo, če trikrat na teden po približno 15 minut soncu izpostavljamo obraz, roke in dekolte ali druge dele kože, pomembno je, da smo neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljamo krem za sončenje, po omenjenem času pa uporabimo zaščitno kremo ali se prestavimo v senco. In še druge koristi bivanja na (sončni) svetlobi so: denimo boljša pozornost. Če ste čez dan dobro izpostavljeni sončni svetlobi in ponoči dobro spite, boste naslednjega dne bolj energični, bolj se boste sposobni skoncentrirati, ko bo to treba.
Ta konec tedna bomo kazalce na uri prestavili naprej, na poletni čas, dan bo tako postal še daljši, bomo pa v nedeljo izgubili uro spanca, to se bo poznalo na zaspanosti še v naslednjih dnevih, preden se bomo končno navadili, tudi razdražljivi smo lahko bolj. Pred dnevi smo pisali, da smo zaradi pandemije še bolj neprespani kot sicer, premik ure pa, kot pravijo znanstveniki, še najbolj vpliva na najstnike in tiste, ki že sicer slabo spijo in ne dosegajo priporočenih od sedem do devet ur spanja na noč. Zato se velja pripraviti, začenši že danes.
V posteljo gremo 20–30 minut minut prej kot sicer, vstanemo ob običajni uri. Ne preskakujmo obrokov, tudi gibanje nadaljujemo kot sicer. Kot rečeno, je sončna svetloba tako rekoč zdravilna, zato se ji izpostavimo, in to že zjutraj. V teh dnevih si ne privoščimo popoldanskega dremeža, če res ne gre brez, pa naj ne bo daljši kot petnajst minut. Poleg tega popoldne preživimo brez kave, pravega čaja in alkohola. Raje se odpravimo na dolg sprehod in ujamemo še nekaj popoldanskega sonca: za boljše razpoloženje, vid in osredotočenost. Pa še spali bomo bolje, ker se bomo malce utrudili.
In posledično bolj veselo. Izpostavljenost (sončni) svetlobi je prav tako pomembna kot kakovosten spanec, oboje pa vpliva tako na (dobro) razpoloženje kot splošno zdravje. Mimogrede: kako pomembna je svetloba, kažejo podatki o zdravljenju depresije in tudi sezonske motnje razpoloženja: izkazala se je za prav tako učinkovito kot nekatera zdravila. Zato vsak dan pojdite ven, na sonce! Ne le zaradi razpoloženja, tudi zaradi zdravja oči, saj se zaradi pomanjkanja svetlobe lahko razvije kratkovidnost.
Izguba ure spanca še najbolj vpliva na najstnike in tiste, ki že sicer slabo spijo. FOTO: Vyacheslav Dumchev/Getty Images
Obenem z izpostavljanjem soncu poskrbimo za nekatera stanja kože, kot so na primer akne, in seveda dobimo potrebni vitamin D: naše telo ga tvori samo, če trikrat na teden po približno 15 minut soncu izpostavljamo obraz, roke in dekolte ali druge dele kože, pomembno je, da smo neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljamo krem za sončenje, po omenjenem času pa uporabimo zaščitno kremo ali se prestavimo v senco. In še druge koristi bivanja na (sončni) svetlobi so: denimo boljša pozornost. Če ste čez dan dobro izpostavljeni sončni svetlobi in ponoči dobro spite, boste naslednjega dne bolj energični, bolj se boste sposobni skoncentrirati, ko bo to treba.
Ta konec tedna bomo kazalce na uri prestavili naprej, na poletni čas, dan bo tako postal še daljši, bomo pa v nedeljo izgubili uro spanca, to se bo poznalo na zaspanosti še v naslednjih dnevih, preden se bomo končno navadili, tudi razdražljivi smo lahko bolj. Pred dnevi smo pisali, da smo zaradi pandemije še bolj neprespani kot sicer, premik ure pa, kot pravijo znanstveniki, še najbolj vpliva na najstnike in tiste, ki že sicer slabo spijo in ne dosegajo priporočenih od sedem do devet ur spanja na noč. Zato se velja pripraviti, začenši že danes.
Izpostavljenost soncu je pomembna za dobro razpoloženje.
V posteljo gremo 20–30 minut minut prej kot sicer, vstanemo ob običajni uri. Ne preskakujmo obrokov, tudi gibanje nadaljujemo kot sicer. Kot rečeno, je sončna svetloba tako rekoč zdravilna, zato se ji izpostavimo, in to že zjutraj. V teh dnevih si ne privoščimo popoldanskega dremeža, če res ne gre brez, pa naj ne bo daljši kot petnajst minut. Poleg tega popoldne preživimo brez kave, pravega čaja in alkohola. Raje se odpravimo na dolg sprehod in ujamemo še nekaj popoldanskega sonca: za boljše razpoloženje, vid in osredotočenost. Pa še spali bomo bolje, ker se bomo malce utrudili.
