Vino med človeškimi ribicami v labirintu kranjskih rovov (FOTO)
Pretekli vikend se je v labirintu kranjskih rovov ponovno vila vinska pot. Zaradi izjemnega zanimanja in specifičnosti prireditve so to tudi letos razširili na dva vikenda.
Preprosto pokušanje vin nekaj vinarjev je zaradi velikega zanimanja preraslo v eno najbolj zanimivih vinskih dogodkov v Sloveniji. V rovih pod starim Kranjem so se predstavljali vinarji z vseh vinorodnih območij Slovenije in tudi tujine, pokušanje vin pa je začinjeno še s kulinarično ponudbo. Rovi so v času vinske poti postali ena največjih vinskih kleti z najbolj raznoliko ponudbo.
Od leta 2008 je prireditev obiskalo več kot 40.000 ljudi, več kot tretjina z vinorodnih območij Štajerske, Dolenjske in Primorske. Vsako leto privablja tudi goste iz ZDA, Avstralije, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Nemčije.
Prav posebna vinska zgodba
Vsako vino ima svojo zgodbo, različno sončno lego, zemljo, iz katere raste, in svojstven način pridelave. Tako lahko vinarji obiskovalcem vinske poti z velikim ponosom pripovedujejo zgodbe svojih vin in med njimi se spletajo prav posebne vezi. Do zdaj se je v rovih pod starim Kranjem predstavilo že več kot 180 različnih vinarjev, dogodek pa vsako leto obišče prek 5000 ljubiteljev vinske kapljice.
Kulinarična ponudba vinske poti pa temelji na predstavitvi ekoloških pridelkov, kjer lahko obiskovalci uživajo ob degustaciji sirov, krušnih izdelkov, mesnin, oljčnega olja, marmelad in številnih namazov. Ponudbo odličnih vin so dopolnili siri, krušni izdelki in mesnine, poleg tega se posamezna vinorodna območja predstavljajo s turistično ponudbo, gastronomijo in kulturnim programom.
Vinska pot v rovih pod starim Kranjem bo še 25. in 26. novembra.
Pod starim Kranjem se skriva 1300 metrov podzemnih rovov, zgrajenih med drugo svetovno vojno, ki so služili za mestno zaklonišče. Danes se v njih dogajajo veliko bolj prijetni družabni dogodki. Postali so domovanje redkim jamskim živalim, kot so jamske kobilice in pajki jamske mete. Zanimivi, čeprav zelo redki prebivalci, pa so tudi netopirji.
Podzemni rovi so z leti pridobili naravno patino, čisto prave kapnike, v mrzlih zimah pa tudi ledene kapnike. Izkopani so v konglomerat in na mestih, kjer niso obdani z betonom, se konglomeratna stena lepo vidi. V njih si lahko obiskovalci, več kot 10.000 jih je vsako leto, ogledajo različne priložnostne razstave, prav tako pa tudi naravne jame, ki jih je v savskem konglomeratu izdolbel potok.
180 vinarjev se je že predstavilo.
Jamo Tular so med vojno delno obzidali v zaklonišče, danes pa je tam jamski laboratorij za človeške ribice (gre za edini tovrstni laboratorij v Sloveniji, poleg podzemnega laboratorija v francoskih Pirenejih pa tudi edini kraj, kjer se človeške ribice razmnožujejo zunaj narave), z decembrom tudi nov SOS Proteus center, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali te redke živalce v njihovem naravnem okolju. Tam preučujejo ekologijo in obnašanje človeške ribice, predvsem njihovo razmnoževanje. Ker obiski živali motijo, laboratorij ni odprt za javnost.
