Vitamini in minerali, ki jih najpogosteje primanjkuje ženskam

Vzrok za pomanjkanje vitaminov in mineralov je najpogosteje neuravnotežena prehrana, velikokrat pa je razloge za premalo hranljivih snovi v telesu mogoče iskati v življenjskem slogu ter tudi v bioloških funkcijah organizma.

Poglejte, katerih za zdravje ključnih hranljivih snovi najpogosteje primanjkujejo pripadnicam nežnejšega spola in kako poskrbeti za njihov primeren dnevni vnos.

Železo

Snov, ki je nepogrešljiva za normalno delovanje telesa in za močno odpornost. Železo namreč pripomore k nastajanju hemoglobina, beljakovine v rdečih krvnih telescih, ki po telesu do vseh organov prenaša kisik. Pomanjkanje železa je neredko povezano s preskopim vnosom minerala, ki se nahaja v mesu, zeleni zelenjavi, lupinastih plodovih, jajcih ter nekaterih žitih, neredko pa so za primanjkljaj krive tudi obilne menstruacije. Ob dolgotrajnem pomanjkanju pride do slabokrvnosti, utrujenosti ter izčrpanosti, nepravilnega delovanja srca, slabe odpornosti in kratke sape.
Potrebe ženskega telesa po železu znašajo 18 miligramov dnevno, ženske pred menopavzo bi ga morale dnevno zaužiti 27 miligramov, z njim bogata živila pa je smotrno kombinirati s tistimi, ki vsebujejo C vitamin, saj ta pripomore k boljšemu izkoristku s prehrano vnesenega minerala.

Kalcij

Kalcij je nepogrešljiv za pravilno delovanje mišic in močne ter zdrave kosti, a po podatkih raziskave iz leta 2015 ga večina pripadnic nežnejšega spola s prehrano zaužije premalo.
»Največje tveganje za preskop vnos tega minerala je pri ženskah, ki se izogibajo mleku in mlečnim izdelkom,« je povedala avstralska dietetičarka Milly Smith in dodala, da je pri vseh, ki kalcija zaužijejo premalo, večje tveganje za izgubo kostne mase, kar vodi v osteoporozo. Priporočena dnevna količina znaša 1.000 miligramov, največ kalcija se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih ter v konzerviranih ribah in tofuju.

Magnezij

Mineral, ki je zaslužen za dobro delovanje mišic in za pretvorbo hrane v energijo. Leta 2018 izvedena raziskava je pokazala, da brez primerne količine magnezija telo ne more presnavljati vitamina D, priporočena dnevna količina prvega pa znaša od 310 do 320 miligramov. Z magnezijem bogata živila so žita, lupinasti plodovi, semena, zelena zelenjava in tudi meso, navaja Smithova. V 120 gramih avokada je 44 miligramov magnezija. Njegovo pomanjkanje se kaže kot utrujenost, slabost, trzanje telesa in mišični krči.

Vitamin B12

»Gre za vitamin, ki je nepogrešljiv za obnovo živčnih celic, pretvorbo hrane v energijo in nastajanje rdečih krvnih telesc,« pojasnjuje Smithova, ki priporoča dnevni vnos 2,4 miligrama.
Kot najboljše vire te snovi navaja meso, mleko, sir in jajca. Vegetarijanci in vegani ga morajo zato dodajati v obliki prehranskih dodatkov.