Vitaminska bomba

Sadež izvira iz Kitajske, od koder se je razširil na Novo Zelandijo (in dobil ime po tamkajšnjem ptiču), od tam pa še v Evropo in ZDA. Kivi ni le okusen in sočen, ampak tudi zdrav: antioksidanti in vitamin C so njegove glavne sestavine: 10 gramov vsebuje več kot 90 mg vitamina C, dvakrat več kot limona.


Ker krepi imunski sistem in varuje pred prehladom, ga v zimskih dnevih jejmo večkrat, najraje vsak dan. Vsebuje tudi cink, in to več kot jabolko, ter približno toliko kalija kot banana, ki slovi po visoki vsebnosti tega minerala. Poleg tega je bogat z vitaminom E, vsebuje še klorofil, ki je sicer značilen za zelenjavo. Kivi velja za idealen sadež za sodoben čas: zaradi visoke vsebnosti vitamina C blaži nervozo in stres, pomaga nam, da smo bolj umirjeni, se laže soočamo s težavami.


Ker vsebuje vlaknine, koristi prebavi, predvsem preprečuje zaprtje, ter niža slab holesterol. Z uživanjem kivija skrbimo za oči, saj vsebuje vitamin A pa lutein (ki je naravno prisoten v mrežnici) in zeaksantin, za dihalne poti (neka raziskava je pokazala, da lahko s 5–7 porcijami tega sadeža na teden ublažimo kašelj za 27 odstotkov, seveda zaradi vitamina C, za okoli 25 odstotkov je manj astme), pa tudi za kardiovaskularno zdravje: za 15 odstotkov niža raven trigliceridov v krvi, preprečuje nabiranje plaka na stenah žil ter varuje zdravje srca; izboljšuje cirkulacijo ter skrbi za zdrave žile, vsebuje namreč tudi vitamin E in maščobne kisline omega 3 ter 6.


Najbolje ga je jesti zjutraj, za zajtrk, samega ali v kombinaciji z drugim sadjem. Ker vsebuje precej vode in nima visoke energetske vrednosti, je super za hujšanje oziroma vzdrževanje teže. A pazljivost pri uživanju ne bo odveč: tisti, ki so alergični na lateks in ananas, so tudi na kivi. Naj vas ne moti rjava z dlačicami porasla koža, ki tesno ovija zeleno meso: prerežite ga na pol in pojejte z žlico naravnost iz lupine.