Kronična vnetja lahko povzroča tudi neustrezna prehrana
Kronično vnetje lahko povzročijo veliko sladkorja in ogljikovih hidratov v prehrani, uživanje procesirane ali ocvrte hrane, alkohol, transmaščobe, rdeče in procesirano meso, kajenje, stres, premalo spanja, pretirana vadba, avtoimunske bolezni, kot je lupus, pretirana uporaba antibiotikov in nekaterih drugih zdravil. Povzroča ga tudi dolgotrajna izpostavljenost dražilnim snovem, kot so industrijske kemikalije ali onesnažen zrak.
Simptomi kroničnega vnetja so med drugim utrujenost, bolečine v sklepih, nenamerno hujšanje ali pridobivanje teže, pogost refluks, zaprtost ali driska, pogoste okužbe. Raziskave so potrdile povezavo med kroničnim vnetjem in rakom, srčnimi boleznimi, kapjo, alzheimerjevo boleznijo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo in kronično ledvično boleznijo.
Spremenite življenjski slog
Kronično vnetje lahko omilimo s prilagoditvijo življenjskega sloga. Izogibajte se hrani, ki povzroča vnetja. Zmanjšajte uživanje sladkorja, jedi iz bele moke, cvrtja, mlečnih izdelkov in procesirane hrane. Na jedilniku naj bodo čim pogosteje živila, ki preprečujejo vnetja, denimo listnata zelenjava (špinača, ohrovt in rukola), zelenjava iz družine križnic (brokoli, cvetača in brstični ohrovt), mastne ribe (skuša, tun in losos), oreščki in semena (chia, lanena semena in mandlji), sadje (jabolka, jagodičevje, pomaranče in mango), oljčno olje, kurkumin (ki ga najdemo v kurkumi), zeleni in črni čaj. Prenehajte kaditi in popolnoma črtajte alkohol.
Boj proti škodljivcem
Vnetje je boj telesa proti stvarem, ki mu škodijo, kot so okužbe, poškodbe in toksini. Ko nekaj poškoduje celice, telo sprosti kemikalije, da sprožijo odziv imunskega sistema. Ta odziv vključuje sproščanje protiteles in beljakovin ter povečan pretok krvi v poškodovano območje. Kronično vnetje se zgodi, ko ta odziv traja, zaradi česar je telo v nenehni pripravljenosti. Sčasoma lahko kronično vnetje negativno vpliva na tkiva in organe.
Uravnavajte stres s pomočjo meditacije, joge, sprehodov v naravi, branjem, druženjem z najdražjimi ali ukvarjanjem s konjički. Določite si čas, ki ga boste preživeli brez računalnika in telefona. V tem času si spočijte in razmislite o čustvih. Redno se gibajte, redna rekreacija namreč zmanjšuje stres, popravi prebavo ter pomaga ohraniti zdravo težo. Vsak teden delajte vaje za moč, hkrati pa si privoščite vsaj 150 minut zmerne kardiovaskularne aktivnosti, kot so hoja, kolesarjenje, plavanje, pohodništvo, tenis, ples, aerobika.
Poskrbite za dobro spalno higieno. Poskusite iti v posteljo vsak dan ob isti uri, spite najmanj sedem do devet ur na dan v hladni, temni sobi. Digitalne naprave nimajo kaj iskati v spalnici, saj kvarijo kakovost spanja, prav tako naj jih ne bi uporabljali eno uro pred odhodom v posteljo. Kupite si kakovostno vzmetnico, blazino in odejo.
