Vnetja so poleti pogostejša
Visoke temperature, vlaga, bazeni, klimatizirani prostori in izsušena sluznica zaradi pogostega prhanja ustvarjajo razmere za razmah bakterij in glivic
Odpri galerijo
Topli in vlažni predeli telesa so kot nalašč za razmah bakterij in glivic: temperature so visoke, običajno smo športno dejavnejši, veliko več se potimo, oblačila pa pogosto sintetična. »Povrhu večkrat uporabimo tampone namesto vložkov, tudi odišavljene vlažilne robčke za intimno nego, večkrat na dan se tuširamo z geli za prhanje,« opozarja Sonja Levak Hozjan, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. »Z intimnega predela s tem odplavljamo naravno obrambo z laktobacili, ki varujejo sluznico spolovila in vzpostavljajo naravno ravnovesje med bakterijami in glivicami, ki so normalno vselej prisotne v vagini. Če je laktobacilov premalo, ni obrambe, in priložnost za vnetje se hitro pojavi.«
Ne pomaga niti kopanje v bazenih s klorirano vodo in domačih džakuzijih, saj to lahko izsuši sluznico spolovila, no, množic na kopališčih zaradi ukrepov po epidemiji verjetno ne gre pričakovati. »Nevarni so tudi zaprti klimatizirani prostori, v katere poleti vstopamo potni in oblečeni za zunanje visoke temperature, vnetje sečil ali vnetje intimnega področja pa se pri občutljivih posameznicah hitro pojavi,« svari sogovornica in pristavlja, da so poleti najpogostejša vnetja mehurja, zunanjega spolovila in v nožnici: »Nezapletena vnetja sečil vsekakor niso nevarna in v dnevu ali dveh izzvenijo. Srbenje zunanjega spolovila in bel sirast izcedek iz vagine, ki nima slabega vonja, sta znak najpogostejših glivičnih vnetij intimnih področij. Vnetja spolovila z izcedkom, ki ni belkast, ima slab vonj, ali izpuščaji in ranicami na zunanjem spolovilu pa vsekakor zahtevajo pregled pri ginekologu. Zaradi dopustov in počitnic so pogostejši spolni odnosi, tudi nezaščiteni in tvegani za prenos spolnih okužb. Pri nezaščitenih spolnih odnosih vselej pomislimo na možnost spolno prenosljivih okužb, ki bi jih s pravilno uporabo kondoma do konca spolnega odnosa lahko preprečili! Če po rizičnih spolnih odnosih obstaja možnost za prenos okužbe, je seveda nujno testiranje in po potrebi takojšnje zdravljenje.«
Vnetja sečil so precej pogosta in se lahko ponavljajo, sečna cev je pri ženskah namreč zelo kratka in blizu vhoda v nožnico, zato imajo bakterije iz nožnice zelo kratko pot, da zaidejo v sečnico. Blizu je tudi anus, in črevesne bakterije so pogosto vzrok za vnetje mehurja. Pravilno brisanje s toaletnim papirjem od spredaj nazaj zmanjša prenos patogenih bakterij v sečnico. Pri blagih in začetnih znakih vnetja lahko ukrepamo sami: »Pekoče in pogosto uriniranje, z odvajanjem le manjših količin urina in skelenje ob praznjenju mehurja so vselej prvi znaki vnetega mehurja. Če takrat zaužijemo več tekočine in učinkovin iz čaja za mehur in ledvice, lahko tudi pripravkov iz brusnice, se znaki vnetja hitro umirijo. Vnetje mehurja, ki se v nekaj dnevih ne pozdravi, pa zahteva pregled pri zdravniku. Pri glivičnem vnetju je v lekarnah na voljo nekaj učinkovitih zdravil v prosti prodaji. Ženskam, ki se jim glivična vnetja spolovila pogosteje pojavljajo, svetujemo terapijo z laktobacili tudi po že pozdravljenem vnetju. Vnetja s pridruženimi bolečinami v spodnjem delu trebuha in izcedkom iz vagine, ki ima slab vonj, nikakor niso za samostojno zdravljenje in zahtevajo čimprejšnji pregled pri ginekologu.«
Nadležna in tudi nevarna vnetja lahko preprečujemo z odgovornim ravnanjem. Velika napaka je denimo sušenje mokrih kopalk na telesu, poudarja sogovornica: »Nosimo bombažno, zračno spodnje perilo, izogibamo se pretirani uporabi vlažilnih robčkov na intimnih predelih in uporabi dnevnih vložkov z neprepustno podlago. Če je le mogoče, namesto tamponov uporabimo bombažne vložke ali menstrualno skodelico v času menstruacije, saj bomo s tem zmanjšali možnost vnetja. Popijmo nekaj več kozarcev vode na dan, saj s potenjem izgubimo več tekočine kot v hladnejših mesecih. Če ne pijemo dovolj, je urin gostejši, temnejši in ima izrazitejši vonj, saj je bolj koncentriran. Pred spolnimi odnosi svetujemo izpraznjenje mehurja, prav tako čim prej po odnosih. S tem je možnost vnetja mehurja dokaj zmanjšana. In seveda, imejmo osrečujočo spolnost z le eno nam zvesto osebo in ne pozabimo na higieno pred spolnimi odnosi in po njih, za preprečevanje vnetja uporabimo kondome.«
Sonja Levak Hozjan, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, svetuje: »Pripravimo si čaj za mehur in ledvice in ga pogosto pijemo čez dan v večjih količinah. Lahko zmešamo žličko sode bikarbone v kozarcu vode in popijemo, saj ta zmanjša kislost urina in s tem omili pekoč občutek ob uriniranju. Grenčine gorčičnih semen in učinkovine korenine hrena so prav tako domače zdravilo za tegobe vnetega mehurja. Brusnica zmanjšuje lepljenje bakterij na stene sečil in deluje kot naravni antibiotik; že dolgo je znano, da uporaba brusnice zmanjšuje število ponovitev vnetij mehurja. V lekarnah obstaja več zdravil v prosti prodaji v obliki tablet za učinkovito zdravljenje nezapletenih vnetij mehurja v prvih dneh po pojavu znakov. Če vnetje v nekaj dnevih ne izzveni, je treba poklicati osebnega zdravnika za napotnico za pregled urina in antibiotično terapijo, ki nam jo bo predpisal, ko prejme rezultate preiskave urina, na recept.«
Ne pomaga niti kopanje v bazenih s klorirano vodo in domačih džakuzijih, saj to lahko izsuši sluznico spolovila, no, množic na kopališčih zaradi ukrepov po epidemiji verjetno ne gre pričakovati. »Nevarni so tudi zaprti klimatizirani prostori, v katere poleti vstopamo potni in oblečeni za zunanje visoke temperature, vnetje sečil ali vnetje intimnega področja pa se pri občutljivih posameznicah hitro pojavi,« svari sogovornica in pristavlja, da so poleti najpogostejša vnetja mehurja, zunanjega spolovila in v nožnici: »Nezapletena vnetja sečil vsekakor niso nevarna in v dnevu ali dveh izzvenijo. Srbenje zunanjega spolovila in bel sirast izcedek iz vagine, ki nima slabega vonja, sta znak najpogostejših glivičnih vnetij intimnih področij. Vnetja spolovila z izcedkom, ki ni belkast, ima slab vonj, ali izpuščaji in ranicami na zunanjem spolovilu pa vsekakor zahtevajo pregled pri ginekologu. Zaradi dopustov in počitnic so pogostejši spolni odnosi, tudi nezaščiteni in tvegani za prenos spolnih okužb. Pri nezaščitenih spolnih odnosih vselej pomislimo na možnost spolno prenosljivih okužb, ki bi jih s pravilno uporabo kondoma do konca spolnega odnosa lahko preprečili! Če po rizičnih spolnih odnosih obstaja možnost za prenos okužbe, je seveda nujno testiranje in po potrebi takojšnje zdravljenje.«
Kopalk ne sušimo na sebi
Vnetja sečil so precej pogosta in se lahko ponavljajo, sečna cev je pri ženskah namreč zelo kratka in blizu vhoda v nožnico, zato imajo bakterije iz nožnice zelo kratko pot, da zaidejo v sečnico. Blizu je tudi anus, in črevesne bakterije so pogosto vzrok za vnetje mehurja. Pravilno brisanje s toaletnim papirjem od spredaj nazaj zmanjša prenos patogenih bakterij v sečnico. Pri blagih in začetnih znakih vnetja lahko ukrepamo sami: »Pekoče in pogosto uriniranje, z odvajanjem le manjših količin urina in skelenje ob praznjenju mehurja so vselej prvi znaki vnetega mehurja. Če takrat zaužijemo več tekočine in učinkovin iz čaja za mehur in ledvice, lahko tudi pripravkov iz brusnice, se znaki vnetja hitro umirijo. Vnetje mehurja, ki se v nekaj dnevih ne pozdravi, pa zahteva pregled pri zdravniku. Pri glivičnem vnetju je v lekarnah na voljo nekaj učinkovitih zdravil v prosti prodaji. Ženskam, ki se jim glivična vnetja spolovila pogosteje pojavljajo, svetujemo terapijo z laktobacili tudi po že pozdravljenem vnetju. Vnetja s pridruženimi bolečinami v spodnjem delu trebuha in izcedkom iz vagine, ki ima slab vonj, nikakor niso za samostojno zdravljenje in zahtevajo čimprejšnji pregled pri ginekologu.«
Nadležna in tudi nevarna vnetja lahko preprečujemo z odgovornim ravnanjem. Velika napaka je denimo sušenje mokrih kopalk na telesu, poudarja sogovornica: »Nosimo bombažno, zračno spodnje perilo, izogibamo se pretirani uporabi vlažilnih robčkov na intimnih predelih in uporabi dnevnih vložkov z neprepustno podlago. Če je le mogoče, namesto tamponov uporabimo bombažne vložke ali menstrualno skodelico v času menstruacije, saj bomo s tem zmanjšali možnost vnetja. Popijmo nekaj več kozarcev vode na dan, saj s potenjem izgubimo več tekočine kot v hladnejših mesecih. Če ne pijemo dovolj, je urin gostejši, temnejši in ima izrazitejši vonj, saj je bolj koncentriran. Pred spolnimi odnosi svetujemo izpraznjenje mehurja, prav tako čim prej po odnosih. S tem je možnost vnetja mehurja dokaj zmanjšana. In seveda, imejmo osrečujočo spolnost z le eno nam zvesto osebo in ne pozabimo na higieno pred spolnimi odnosi in po njih, za preprečevanje vnetja uporabimo kondome.«
Sonja Levak Hozjan, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, svetuje: »Pripravimo si čaj za mehur in ledvice in ga pogosto pijemo čez dan v večjih količinah. Lahko zmešamo žličko sode bikarbone v kozarcu vode in popijemo, saj ta zmanjša kislost urina in s tem omili pekoč občutek ob uriniranju. Grenčine gorčičnih semen in učinkovine korenine hrena so prav tako domače zdravilo za tegobe vnetega mehurja. Brusnica zmanjšuje lepljenje bakterij na stene sečil in deluje kot naravni antibiotik; že dolgo je znano, da uporaba brusnice zmanjšuje število ponovitev vnetij mehurja. V lekarnah obstaja več zdravil v prosti prodaji v obliki tablet za učinkovito zdravljenje nezapletenih vnetij mehurja v prvih dneh po pojavu znakov. Če vnetje v nekaj dnevih ne izzveni, je treba poklicati osebnega zdravnika za napotnico za pregled urina in antibiotično terapijo, ki nam jo bo predpisal, ko prejme rezultate preiskave urina, na recept.«
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro