OTOŽNOST PO DOPUSTU

Vodi lahko tudi v depresijo

Nenehna zaspanost, motnje spanja, glavobol in napetost mišic – vse to so simptomi, ki lahko spremljajo vrnitev v službo po dopustu.
Fotografija: Po dopustu se vam hitro lahko zazdi, da je v službi vsega preveč. FOTO: Aaronamat/Getty Images
Odpri galerijo
Po dopustu se vam hitro lahko zazdi, da je v službi vsega preveč. FOTO: Aaronamat/Getty Images

Stres po dopustu ali podopustniška otožnost je pogost pojav, ki ga doživlja večina ljudi. Vrnitev v službo po počitnicah pri mnogih sproža tesnobo, nervozo ali nemoč. Nekaterim vrnitev v službo vzbuja dolgočasje, drugi občutijo krivdo, ker jih delo ne osrečuje, kot jih je osrečeval dopust. V resnih primerih je stres lahko zelo močan in vodi celo v depresijo.

Tudi dolgočasje je znak podopustniškega stresa. FOTO: Bojan89/Getty Images
Tudi dolgočasje je znak podopustniškega stresa. FOTO: Bojan89/Getty Images

Največji izziv je prvi dan dela po dopustu. Potekal bo bolj gladko, če bomo o njem razmišljali, še preden se na dopust sploh odpravimo. Strokovnjaki svetujejo, da si datum vrnitve organiziramo tako, da nas prvi dan službe ne bo doletela gora novih nalog. Če vemo, da so ponedeljki v službi še posebno naporni, dopust raje načrtujmo tako, da se bomo v službo vrnili denimo v sredo oziroma kateri koli dan, ki ni preveč naporen. Tako bomo imeli možnost za počasen začetek, ki bo omogočil, da bomo do najbolj napornega dne spet dobili zagon. Preveč dela prvi dan, ko pridete v službo z dopusta, namreč negativno vpliva na učinkovitost.

Tudi vračanje z dopusta dan pred začetkom dela ali celo na prvi dan službe je slaba ideja. Potrebujemo namreč čas, da se iz počitniškega ritma in razmišljanja znova privadimo vsakdanjemu. Vzemimo si vsaj en dan časa za to, da postorimo vse, kar moramo postoriti doma po dopustu (oprati in pospraviti oblačila, okopati otroke, pobrisati prah po stanovanju), ter se mentalno pripravimo na prvi dan službe. V službi se najprej lotite pregledovanja elektronskih in drugih sporočil. Sestavite seznam najnujnejših opravil, ki jih morate opraviti takoj, in se jih čim prej lotite. Sledijo srednje nujna opravila in nazadnje najmanj nujna. Če so vam nekatera manj ljuba, druga pa bolj, se najprej lotite tistih, ki jih ne marate. Če boste pred odhodom iz službe delali nekaj, kar vam je ljubo, boste odšli z boljšim občutkom.

Ne žalujte za preteklim dopustom, raje razmišljajte o prihodnjem. FOTO: Caiaimage/paul Bradbury/Getty Images
Ne žalujte za preteklim dopustom, raje razmišljajte o prihodnjem. FOTO: Caiaimage/paul Bradbury/Getty Images

Pomembna opravila, denimo sestanke ali pogovor z nadrejenim, preložite na drugi ali tretji dan po dopustu. Takrat boste že bolj utečeni in vam bodo naloge šle bolje od rok.

Namesto da še ves teden razmišljate o koncu lepega dopusta, začnite že razmišljati o prihodnjem. Sanjarjenje o naslednjem dopustu vas bo spravilo v dobro voljo in vam izboljšalo razpoloženje. Tako razpoloženi boste delali lažje in bolje.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije